UDK 0

SPLOŠNO področje 0

Natural Science 1971 Kedrov trikotnik N SCI

Sistem univerzalne klasifikacije je triažen:

a. naravoslovje (Scientific) Social Science Ethical b. družboslovje (Social scientific) SSCI D E c. humanistika, umetnost (Ethical)

Razvrščanje pred 100 leti v Sloveniji je bilo drugačno, čeprav je takrat že 20 let veljal UDK sistem (oziroma DDC). Bilo je 17 skupin in npr. leposlovje je takrat zasedlo 1. skupino, medtem ko filozofija oziroma modroslovje 6. skupino. Razlike so bile precejšnje.

Den Haag: V tem mestu vsako leto spreminjajo ali dopolnjujejo UDK sistem. Poznamo 10 predalov, vendar je 4. prazen, ker se ne znajo odločiti, katero področje bi tja uvrstili.

00 Prolegomena. Splošne osnove znanosti in kulture

Prolegomena je pojasnjevanje določenega predmeta oziroma tematike; opredeljevanje terminov.

001:061.1(100) UNESCO - Unisist, kar pomeni, da ima vsaka znanstvena disciplina svojo logiko in svojo praktično usmeritev (researching, developement, empirical - v zadnjem času prihaja do velikih prevodov iz enega na drugi nivo. Eksperimentalna ali izkustvena znanost pomeni praktično uporabo določene teorije.

001 Znanost in znanje na splošno. Organizacija duševnega dela

Znanost je na zgodovinskih izkušnjah temelječi sistem, ki urejuje spoznanja. Poznamo različna spoznanja: o naravi, o družbi, o notranjem življenju. Če je določeno znanje sprejeto v praksi, je to nekakšno dejstvo, v primeru da pa ni, potem je to zgolj hipoteza (001.5). Sistem je neke vrste urejenosti, načrt, notranji red, hierarhija, konvencija. Nasprotje od sistema bi bilo serendipity, kar bi lahko bilo neke vrste naključje (npr. nekaj narediš, česar nisi zavestno načrtoval).

001:005 Sistematika znanosti

0-3 H+E // H ... Humanistics, E ... Economics, S ... Social S

5-9 P+B // B ... Biology, P ... Physics, T ... Technology

T

Science Research//Znanost Research Development//Praksa

ILO je mednarodna organizacija za delo z ozirom na poklice in ima svoj sedež v Švici. Slovenija je nomenklaturo poklicev prevzela.

Shema: NARAVOSLOVJE

Biologija, fiziologija, bionika, fizika, kemija, medicina

Tehnika Matematika

Kibernetika

Biotehnika

Informologija Semiotika

Komunikologija

Računalništvo

Informatika Pedagogika

Dokumentalistika

Pravo Zgodovina

DRUŽBOSLOVJE Lingvistika Bibliotekarstvo FILOZOFIJA

Ekonomija Estetika

Primer kombinacije, s katero dobimo novo področje:

Tehnika + Informologija= Komunikologija

Sistematologija je nauk o smotrnem urejanju gradiva.

Sistematizacija je postopek - izvajanje npr. na podlagi starosti določene znanstvene panoge lahko pri klasifikaciji gradiva pričakujem mnogo dotoka.

Nastala je potreba po razvrščanju znanosti, ki je čedalje večja, kajti znanosti so se že presneto razvejale.

Epistemologija je znanost o znanosti. 001:159.964.2 Elementi epistemologije (2002-11-08) Elementi epistemologije (epistemologija) Jacques-Alain Miller kvarkadabra.net - številka 8 (februar 2001) Zgodovina razmerja psihoanalize in naravoslovne znanosti je tudi zgodovina psihoanalize same: Sigmund Freud, ki je zdravniško kariero začel kot fiziolog, je ...

Deformacije znanosti so utopistična dela, leposlovna domišljijska znanost.

Para - znanosti so takšne vrste znanosti, ki preučujejo na podlagi doslej znanih metod neobrazložljive pojave (Parapsihologija - nadnaravni pojavi).

Kvazi - psevdo znanosti naključja spremenijo v pravila (neponovljivost).

Centizem gradi svoje teze iz dokazov in ne iz vere, kakor to počenja fideizem.

Antiznanost - v vsakem pričakovanju se pojavi dvom.

Znanost postaja hibridna, multi in interdisciplinarna.

001.9 Širjenje znanja

002 Pismenstvo nasploh. Dokumentacija

Pismenstvo je pojem za začetke srednjeveške slovenske književnosti in zajema vsa ohranjena besedila. Poglavitna dela so: Brižinski spomeniki, Rateški ali Celovški rokopis, Stiški rokopis. Glavne zvrsti so molitve, pridige in cerkvene pesmi. Bolj nadrobno v nadaljevanju (gl. naslednje spletne povezave!).

002 PISMENSTVO DO 12. STOLETJA(2003-04-13) IZ VSEBINE: PISMENSTVO DO 12. ... Sredi med latinskim besedilom so leta 1807 odkrili tri slovenske tekste in po njih je zbornik (kodeks) še posebej zaslovel, saj so to ...
BRIŽINSKI SPOMENIKI(2003-04-13) Strani so zaenkrat nedosegljive!

PISMENSTVO OD 13. DO 16. STOLETJA(2003-04-13) IZ VSEBINE:  Starogorski rokopis je dokaz, da je pismenstvo s svojimi prepisi seglo prav na zahodni rob slovenskega ozemlja. ...
 

002:659.2 Dokumentacijska in informacijska dejavnost (kliknite naslednje povezave)

INFORMACIJSKA ZNANOST (2002-09-02 Karl Petrič)

UVOD V INFORMACIJSKO ZNANOST (Dr. Maja Žumer) (2002-10-10)
UVOD V INFORMACIJSKO ZNANOST (predstavitve v PowerPoint-u) Vsebuje naslednje teme:  Kaj je informacija; Shanon Weaverjev model (Shanon Weaver); Kaj je informacijska znanost; Zgodovina informacijske znanosti, Bradfordov zakon, Zipfov zakon, analiza citiranja, relevantnost, izdelava tezavra, itd. Fantastične strani za študente bibliotekarstva, kot tudi za druge.

BIBLIOMETRIJA

Primerjalno bibliotekarstvo

Predavanja pri predmetu Računalniško komuniciranje

Seznam predavanj pri Podatkovnih zbirkah 2

002:005 Sistematika knjižničarstva

E ... Eferenca - oddajnik

A ... Aferenca - sprejem informacij

T ... Transfer - prenosnik// Npr. tisk (R) je vmesnik med prvim dvema

Ak ... Akumulacija - zbiranje, nabiranje

S ... Selekcija - izločanje

SDI ... Selektivna diseminacija informacij - širjenje in posredovanje informacij

002.63 razvrščanje za družbeni nadzor: imajo od 1 - 10 predalčkov; 1. Organizacija, 2. razmerja delavca do delodajalca, 3. trg, promet blaga, 4. proizvodnja dobrin, 5. PTT, kmetijstvo, cestni promet, 6. prodaja deviz, carina, 7. družbene dejavnosti (kultura), 8. Finančno poslovanje, 9. davki, 10. državna uprava (MNZ, politika)

003 Pisave. Znaki in simboli. Kodi. Grafični prikazi

003"653" PISAVE PISAVA (2003-04-13) PISAVE SREDNJEVEŠKIH ROKOPISOV npr. Karolinška minuskula ipd.

003.055(091) Johannes Gutenberg - Življenje in delo Johannesa Gutenberga (Povzetek - vsebinska osvežitev)

Abstrakt: Albert Kapr - Johannes Gutenberg (Osebnost in delo)

0 Uvod

• 14. in 15. stoletje pomenita obdobje velikanskega razvoja znanosti, umetnosti, odkritij in izumov (vodno kolo, mlini, mehanska žaga, kompas, smodnik, izdelava papirja, itd.).
• Pravzaprav so vsi dogodki tedanjega časa bile znanilke izuma tiskarskega stoja oziroma tiskarstva, kajti tiskarstvo je pomenilo nepreklicna nuja.
• Pred prihodom tiskarskega stroja so bile pisarske delavnice, kjer so pisali knjige na naročilo, npr. za verske, za notarske in trgovske namene. Tako kot pisarske delavnice, kot tudi lesorezi niso mogli več zadovoljiti čedaljo večjo potrebo po knjigah.
• Zaradi naglega razvoja manufakture, trgovanja z Orientom in rastočega zanimanja za znanost in izobrazbo je še zlasti v 15. stoletju potreba po knjigah strmo narastla, kar je morda Johannesa Gutenberga (J.G) spodbudilo k razmišljanju, kako bi se lahko učinkoviteje izdelali knjige in kako bi lahko veliko zaslužil?
• Sicer so že davno pred J.G poskusili tiskati dokumente Kitajci, Japonci in Korejci ter to v letih od 770 - 1234. Naj omenim zgolj objavljeno delo "Smernica morale", ki je izšlo 1234 leta, v katerem predgovoru je opisan potopek oziroma tehnika tiska. Ni pa zelo verjetno, da bi se J.G kakorkoli vzgledoval po tem postopku, ali pa celo, da bi bil kakorkoli pod vplivom vzhodnjaške vednosti. Kakor nam je znano, tisk na vzhodu ni v teh časih nikoli popolnoma zaživel, kot je pozneje v Evropi, saj so zaradi zapletene pisave tiskarji imeli težave s postavljanjem tiskarskega stavka (znamenke - preveč znakov: str. 110).

1 Kratek življenjepis J.G

• Okoli 1400 (1394 - 1404) se je v Mainzu rodil Jens (Johannes) Gensfleisch na dvorišču oziroma domu "Gutenberg". G. oče je bil verjetno trgovec s cunjami in morda celo s kovanci. G. mati je bila hčerka kramerja in je tako izhajala iz drugega socialnega stanu kot njen soprog. Večina G. prednikov je bila Patricianov (Patrizier). To so bili meščani, ki so se ukvarjali z določeno rokodelsko obrtjo in so med sabo ustanavljali nekakšne bratovščine.
• Avtor domneva, da se je J.G osnove branja, pisanja in računanja naučil doma pri starših in morda so ga tudi dali v kakšno meniško šolo, ker so bili G. zelo vernega rodu. Okoli leta 1411 je prišlo do spora med starimi in mladimi prebivalci mesta Mainz. Mnogo Patricianov je tako zapustilo mesto, da bi s tem ušli visokimi davčnimi dajatvami in po vsej verjetnosti je J.G šel zraven staršev. Jeseni leta 1411 so sklenili nasprotujoče si strani nekakšno premirje, vendar pa so politične napetosti še vedno bile prisotne, tako je moral njegov oče leta 1413 zopet mesto zapustiti, a se je kmalu lahko zopet vrnil.
• J.G je verjetno študiral v Erfurtu, kajti dokazano je, da je G. zelo dobro obvladal latinščino.
• Za patriciana (v kateri socialni sloj je spadal J.G) so veljali ideali viteštva (križarstvo) in meščanstva. Zelo podoživeto versko nagnjenje, nekakšen branitelj svete cerkve pred nevernimi. K idealu meščanstva so prištevali pridnost, spoštovanje - čast, varčevalnost in stremljenje k dobičku.
• Morda se je J.G v Mainzu naučil spretnosti poliranja žlahtnih kamnov, graviranja žigov za črke in morda so ga celo uvedli v skrivnosti zlatarske veščine?
• Mesto Mainz je bilo zelo bogato mesto, v katerem so nenehno vladale ekonomske in politične napetosti, katerih je občutil tudi J.G in je bil leta 1430 celo izgnan iz mesta.

Da strnemo:

J.G je bil globoko veren, meščan, trgovec, rokodelec, dobro je obvladal latinščino in je imel neverjeten občutek za estetiko.

2 Njegovi izumi

• Ročni stroj za ulivanje črk, ki je pomenil ključ za tisk s premičnimi črkami. Po vsej verjetnosti je ta stroj izumil že proti koncu 1437/38 v Straßburgu. Osnovna ideja je izhajala iz antične filozofije (npr. Demokrit: svet je sestavljen iz številnih drobnih delcev - atomov, ki dajejo ob povezovanju vse nam znane oblike sveta) - str. 121. S tem strojem je bilo možno vlivati po 600 črk / dan. Sestava tipov je bila naslednja: 82 % svinca, 9 % kositra, 6 % antimona in v sledovih bakra. str. 128.

Tiskarski stavek je bil 1,20 m širok, 1 m globok in je imel 100 predalčkov za tipe. str. 129.

• Tiskarska stiskalnica in tiskarska barva: Tiskarska stiskalnica je bila kompilacija različnih izumov in različnih izkušenj iz takratne delovne prakse (npr. preše za vino). Povrhu tega je bil J.G tudi odlični poznavalec in preizkuševalec vina in je bilo zaradi tega toliko bolj verjetno, da je tiskarsko prešo še razvijal, da bi jo uporabil tudi v namene tiskanja (tudi izdelovalci papirja in knjigoveznice so imele preše). Z J.G stiskalnico je bilo možno tiskati obojestransko in je bil tudi glede te pridobitve prvi. Tudi njegova tiskarska barva je bila prava mojstrovina (sijoča, polna in obstojna). str. 134. Vse do leta 1800 je ostala J.G stiskalnica skorajda nespremenjena, kajti šele v tem letu je Charles Stanhope skonstruiral model, ki je bil povsem iz železa. str. 135. Pravzaprav je manjkal samo še ključni dokaz, da je možno s tiskom proizvajati lepše knjige kot z rokopisom.
• Johannes Fust trgovec in izposojevalec denarja, pripadnik zlatarske druščine, je izposodil J.G 1449 leta denar za izdelavo tiskarskega stroja (800 guldnov). Pozneje je prišlo do znanega spora med njima in J.G. je pozneje izgubil svojo obrt.

3 Biblija

J.G je razvil novo pisavo za načrtovan tisk biblije oziroma je v soglasju z ostalimi sodelavci izbral najlepše črke iz ročno pisanih biblij. Izdelali so (str. 158) 290 različnih tipov: 47 velikih in 243 malih črk, kot tudi tipe za interpunkcijske simbole. Velikost biblijske tipe je bila 7,2 mm. Tipi so ožji in učinkujejo mnogo bolj elegantni kot so to bili prvotni DK tipi. J.G je ves čas svojega marljivega delovanja gledal na estetske vrednote izdelka. Pri tem projektu so najverjetneje sodelovali naslednji: 6 tiskarskih stavljalcev, 6 prešarjev (6 preš), vlivalec črk, 12 tiskarjev, barvni oblikovalec, preganjalec polov, graverji, mešalec barv in verjetno še kdo. Zaradi velikega števila praznikov je bilo v tedanjem času zgolj 188 delovnih dni, tako da so morali v tem času pošteno zavihati rokave. V srednjem veku je morala biti knjiga lepo rubricirana in iluminirana, kar je tudi odgovarjalo zahtevami srednjeveškega cerkvenega reda.

J.G tiski so še zlasti postali slavni zaradi skrbno urejene redakcijske priprave (str.274). J.G je pikolovsko pazil na popolnost izdelka (zelo redko se je pojavil kakšen tiskarski škrat).

Pozneje ko je J.G izgubil tiskarsko obrt, je očitno želel, da bi se tiskarska umetnost razširila še v druge kraje, tako da J. Fust ne bi imel monopol (npr. 1457 H. Eggenstein in J. Mentelin). Tiskarstvo se je tako razširilo iz Nemčije še v druge dele Evrope (Francija, Nizozemska, Italija, itd). Okoli 1461 leta so postajale politične razmere za J.G. zopet neugodne. 1465 so J.G proglasili za plemenitaša, a 1468 je umrl.

V takratnih časih je bil tiskar hkrati tudi založnik in prodajalec knjig. Šele okoli leta 1480 so se začele v Nemčiji pojavljati prve samostojne založniške hiše, ki pa niso bile prave založbe v današnjem pomenu: npr.

• Mainz Peter Schöffer (OFFIZIN), kjer so izdajali predvsem teološko literaturo.
• Peter Drach - eden prvih knjigotržcev in založnikov nasploh.
• Število tiskarn se je nenehno večalo (npr. že v Straßburgu je okoli leta 1500 delovalo že 50 tiskarn. (str. 268 - 272)
• V Nürnbergu je deloval Anton Koberger (okoli 1480/83), ki se je ukvarjal s knjigotrštvom in tiskom in je imel že pravo kapitalistično podjetje (str. 274). Imel je okoli 100 sodelavcev in okoli 24 tiskarskih stiskalnic. Tako je A. Koberger uresničil dologoletno J.G. željo, da bi delali pod isto streho različni izvedenci, ki so potrebni za izdelavo in prodajo knjige.
• Jean Petit - založnik v Franciji.

Glej na Yahoo pod Anton Koberger - veliko zadetkov!!!

004 Računalništvo

004(091) A  Zgodovina računalništva (2002-11-04)

(osnove računalništva) Obravnava Abakus, ENIAC, tranzistor, integrirana vezja, mikroprocesorji, itd.

004(091) B Zgodovina računalništva (2002-07-27)
Spletne strani prikazujejo zgodovino računalništva od Abaka, Eniac-a, mikroprocesorjev, itd. POZOR: trenutno stran ni dosegljiva!!! (podatek z dne, 2002-11-04) - čakam na odgovor urednika teh sicer kakovostnih spletnih strani!
 

004:007Informatika.net (2002-07-27 stran že dalj časa ni dosegljiva) je obširna slovenska digitalna Enciklopedija. Prinaša zanimivosti od avtomobilizma do vesolja, glasba, šport, časopisi in revije, enciklopedije, slovarji itd, poudarek pa je na informatiki in računalništvu.

004:007Bookmarks: (2002-10-05) Iz vsebine: Zbirka povezav s področja računalništva, elektrotehnike, izobraževanja, zabave... Pozor: stran trenutno ni dosegljiva!!! (podatek z dne, (2002-11-26)! Izgleda, da te strani ni več?!

004:374.3 A Šolski Portal (2002-08-19) (stran že dalj časa ni dosegljiva) Gl. tudi 374.3:004

Spletne strani Šolskega portala vsebujejo naslednje: učno gradivo (npr. šola je nora, kratka obnova literarnih del, Svarog, itd.), slovarje, spletne enciklopedije, znanstvene revije, galerije, muzeje, igre, šolski forum, ankete, itd.Vredno ogleda!!!

Strani s podobno vsebino:

004:374.3 Bkrneki.org(2002-09-21) ali  004:374.3 C1 SLO - SITE (2002-09-21) 004:374.3 C2 maturant.com

Odlične strani za šolarje! Iz vsebine: Angleščina. Biologija. Fizika. Geografija. Kemija. Matematika. Nemščina, Psihologija. Računalnistvo. Slovenščina, Sociologija. Umetnost. Zgodovina. Slabost: Datoteke so zazipane in jih je potrebno razpakirati s programom Win-Zip!

004:374.3 C3 Zbirka seminarskih nalog (2003-04-24) (stran že dalj časa ni dosegljiva) Gre za zbirko srednješolskih seminarskih nalog, ki se dotikajo naslednjih tem: motor z notranjim zgorevanjem, ljudsko slovstvo, sadje, realizem, moda (zgodovina obleke) itd.

004:374.3 D1Baza za osnovne šole 2002in 004:374.3 D2Baza za srednje šole(2002-10-14) II
Iz vsebine: Matematične naloge; Preizkusni programi,  KEMIJA: Kemijske vezi; Didaktični priročnik za uporabo, osnovna šola; Zrak; interaktivne vaje za kemijo, fizika, biologija (npr. goba, gobe, gobice), matematika (npr. obresti, obrestna mera, obrestni račun) umetnost, računalništvo, glasba, idr. Bazi znanja sta mojem mnenju zelo kvalitetni in zelo pregledni! VREDNO OGLEDA!!!

004:374.3EŠTUDIJSKA BAZA V MARIBORU(2002-11-05) TA BAZA ZNANJA PONUJA TEKSTE V POLNI OBLIKI. TEME SO IZ RAZLIČNIH PODROČIJ, KOT NPR. SOCIOLOGIJA, EKONOMIJA, KMETIJSTVO / AGRONOMIJA, BIOLOGIJA, NEMŠČINA, ANGLEŠČINA, KEMIJA, FIZIKA, PROMET, PRAVO, RAČUNALNIŠTVO / INFORMATIKA, PEDAGOGIKA, STROJNIŠTVO, ZDRAVSTVO, MEDICINA, MATEMATIKA, GEOGRAFIJA, ZGODOVINA, PSIHOLOGIJA, TEHNIKA, ELEKTRIKA, ELEKTROTEHNIKA, FILOZOFIJA, ITD.VREDNO OGLEDA!!! STRANI SO NAMENJENE ŠOLARJEM IN ŠTUDENTOM!

004.3 Računalniška strojna oprema / hardware

004.4 Programska oprema / software

004.42:004.8:800 (novi UDK vrstilec za lingvistiko je 81) Tomaž Erjavec - Home Page in Predstavitev projekta FIDA   (2002-11-08) Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan, Jamova 39,  Ljubljana tomaz.erjavec@ijs.si ! Računalniška lingvistika - teorije in izdelave računalniških programov za jezikoslovje, itd. Prof. dr. Tomaž Erjavec je ena najvidnejših in najdejavnejših osebnosti s tega področja v Sloveniji in tudi zelo poznan v svetu!

004.5 Uporabniški vmesnik (npr. hipertekst, hipermedia)

004.55 Hiperbesedilo. Hipermedia (nadpredstavnost / večpredstavnost) 004.55:37/377.8 A MEDIJI V IZOBRAŽEVANJU  (2002-11-09) IZ VSEBINE: Novo sporočilo lahko pride v možgane prek enega od petih čutov. Sporočilo lahko vidimo, slišimo, se ga dotaknemo, ga zavohamo ali okusimo. Celotno čutno področje razdelimo na zunanji (eksterni) in notranji (interni) del. K zunanjima Bayer in Meawitz (1991) uvrščata vizualni, aditivni, kinestetični, olfaktorični in gustatorični čut (kratica: VAKOG). Medtem, ko za notranje čute nimamo posebnih čutil, si te čute zamislimo kot predstave zunanjih čutov: notranji glas, notranje uho, notranje predstave občutkov in razpoloženj. Ljudje se po tem, kako najlaže usvojimo novo sporočilo, zelo razlikujemo. Raziskave kažejo, da se 35% ljudi uči najlaže po vidnih (vizualnih) kanalih - zanje je pomembno slikovno gradivo (slikovni mediji, grafično obdelani podatki, video, film ...). Od vse populacije je 25 % ljudi slušno (avditivno) učečih (najlaže jih učimo z razlago in opisi določenih situacij...). Kar 40 % pa je ljudi, ki se učijo s čustveno gibalno metodo (kinestetično/kinestetika), zanje so pomembni lastni zapiski, demonstracije, vaje, delo v skupinah... (Rose in Goll 1993). Ključne besede: večpredstavnost / nadpredstavnost, hipermedija, multimedija, hipertekst, izobraževanje.

004.55:37/377.8 B  

MULTIMEDIJA V IZOBRAŽEVANJU (2002-11-09) IZ VSEBINE: "Vsak medij predstavlja povečanje neke človeške sposobnosti"(Marshall McLuhan, 1967, po Forcier, 1996). Ključne besede: večpredstavnost (nadpredstavnost), hipermedija, hipertekst, izobraževanje.

Besedo medija so skušali interpretirati na različne načine. Najpopularnejša definicija se nanaša na masovne medije (radio, TV, časopisi?). Nekateri učitelji pa v medijih vidijo avdiovizualne pripomočke, spet drugi obravnavajo medije kot sestavni del knjižnične informacijske tehnologije. V zadnjih letih pa se je pojavila definicija, ki medije obravnava kot orodja. Media kot beseda izhaja iz latinske besede medium, ki označuje neko zlato sredino. Medium izraža nekaj, kar je sredi ali med dvema točkama ? ekstremoma. Takšno razumevanje tega izraza predstavlja dobro osnovo za definicijo medija kot orodja, ki ga uporabljamo kot posrednika med uporabnikom in informacijo, ki jo ustvarimo, prejmemo, shranimo, manipuliramo ali razširimo. Je orodje, ki je med uporabnikom in nalogo, ki mu je zadana. Pravzaprav so orodja tista, na katera je meril McLuhan s svojo definicijo razširitve človeških sposobnosti. Iz poučevanja arheologije vemo, da so ljudje vedno izdelovali in uporabljali orodja.

004.6:025.45 UNIVERZALNI DECIMALNI KLASIFIKACIJSKI MULTIMEDIJSKI INFORMACIJSKI SISTEM (2003-01-09) Avtor: Karl Petrič - UDK MMIS - IZ VSEBINE: Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK), Multimedija (MM), podatki (podatek), podatkovne baze (podatkovna baza), sistem za upravljanje podatkovnih baz, informacije (informacija), informacijski sistemi (informacijski sistem), entitetni diagrami (entitetni diagram po notaciji J. Martin), UML, sociogrami (sociogram), avtomatična klasifikacija itd.

004.7 Računalniška omrežja. Računalniške komunikacije

004.738.5 Internet

004.738.5:659.23 UML - poslovno modeliranje (2003-07-10) Obravnava Unified Modeling Language (enotni slikovni jezik za modeliranje delovnih / poslovnih sistemov, EMRIS, dodajanje aktivnosti, diagramske tehnike, elektronsko poslovanje, metamodel, diagram cilja, spletne knjigarne itd. Avtor: Karl Petrič

004.738.52 Svetovni splet (world wide web - www)

004.738.52:02 Virtualne knjižnice (virtualna knjižnica; digitalna knjižnica) ali digitalne knjižnice. V informacijski / bibliotekarski stroki so pri nas v Sloveniji sprejeli termin "DIGITALNE KNJIŽNICE"! Pri obeh terminih gre za isto stvar - za knjižnico na svetovnem spletu. Virtualna knjižnica pomeni "KNJIŽNICA BREZ ZIDOV", digitalna knjižnica pa pomeni "KNJIŽNICA V RAČUNALNIŠKI (DIGITALNI) OBLIKI"! Vabim Vas na ogled naslednjih spletnih dokumentov, kjer si lahko preberete nekoliko več o digitalnih knjižnicah (gl. po poglavjih):

BIBLIOMETRIJA

Primerjalnobibliotekarstvo

Predavanja pri predmetu Računalniško komuniciranje

Seznam predavanj pri Podatkovnih zbirkah 2

004.738.52:02 Clickstream podatkovno skladišče - načrt(2004-06-26) Avtor: Karl Petrič KLJUČNE BESEDE: podatkovna skladišča, spletno podatkovno skladišče, Bus arhitekturna matika, projekt, načrtovanje, Kimballov življenjski krog, mrežni diagram, strukturni diagram, gantogram, globalni podatkovni model, ocenjevanje kakovosti podatkov, zvezdna shema, dimenzijsko modeliranje itd.

004.738.52:02:811.112.2 Virtualna knjižnica(2004-04-17) - Študij lingvistike, vsebuje tudi študijsko gradivo za Računalniško podprto
 delo z besedili (Informacijska lingvistika). Kot zanimivost za študente nemščine: Študij in prosti čas (v tujini) v naslednjih mestih (2004-04-17): Graz (Gradec), Klagenfurt (Celovec), Marburg, Jena, Chemnitz, Leipzig, Napoli (Neapelj), Trieste (Trst), Pisa. Vsebuje tudi povezave na sezname študentskih stanovanj itd. 
 

004.8 Umetna inteligenca. Umetni razum (gl. 004.42:004.8)

005 Študij organizacije: metodologija, analiza, sinteza, klasifikacija, sistematika

006 Standardizacije in standardi

007 Delo in organizacija nasploh. Človeško delo. Informacijska in komunikacijska teorija. Kibernetika

007:004 Informatika.net(2002-07-27) je obširana slovenska digitalna Enciklopedija. Prinaša zanimivosti od avtomobilizma do vesolja, glasba, šport, časopisi in revije, enciklopedije, slovarji itd, poudarek pa je seveda na sami informatiki in računalništvu.

007:004 UVOD V INFORMACIJSKO ZNANOST
UVOD V INFORMACIJSKO ZNANOST (predstavitve v PowerPoint-u) Vsebuje naslednje teme:  Kaj je informacija; Shanon Weaverjev model; Kaj je informacijska znanost; Zgodovina informacijske znanosti, Bradfordov zakon, Zipfov zakon, Lotkov zakon, analiza citiranja, relevantnost, izdelava tezavra, itd. Fantastične strani za študente bibliotekarstva, kot tudi za druge.

008 Civilizacija. Kultura. Napredek

Civilizacija pomeni ena izmed stopenj v zgodovinskem razvoju človeštva, povezana z delitvijo dela in razcvetom blagovne proizvodnje. Pojem se uporablja tudi v pomenu visoke stopnje družbenega materialnega razvoja sploh. Civilizacija pomeni tudi določeno stopnjo omike, kulture, prosvete, ipd. GL. tudi področje 7 (kultura - umetnost).

009 Duhovne vede nasploh

01 Bibliografije. Katalogi. Seznami knjig

01(02) Najbolj brane knjige(2002-11-07) - SEZNAM

019.6:030Katalog OKO  (2002-07-23)

Copyright© 2000-2002, Nada D. Celija: Katalog OKO.

02 Knjižničarstvo. Knjižnice. Znanost o knjižnicah

021/027.9 --->Nekatere spletne povezave niso uporabne!

022 zgradba in oprema knjižnic, 023 osebje, 024 uporaba in pravila knjižnice,

025 upravljanje knjižnice,

025.22 Načini nabave knjig

025.22 UDK INFORMACIJSKI SISTEM (2003-03-27) Avtor: Karl Petrič. Ključne besede: informacijski sistemi, dobavitelji, informacijsko vedenje, drevesni model odločanja, nabava knjižničnega gradiva, srednješolske knjižnice, najugodnejša količina naročila, analiza vložkov in koristi, poslovne funkcije, linearni trendi, elektronsko poslovanje idr.

025.4.036:004.738.5 SUCHEN IM INTERNET (2002-08-03)

Jezik spletnih strani je nemški. Strani prikazujejo načine iskanja na Internetu s pomočjo iskalnikov in metaiskalnikov. Pri tem avtor izpostavi primernost določenih iskalnikov (npr. Yahoo, Alta Vista, ipd.) za določene informacijske poizvedbe.

025.43 Tezaver: je standardizirani referenčni slovar, ki je zbirka besed naravnega jezika (splošnega in strokovnega) s predstavitvijo njihovih pojmovnih odnosov in nam služi kot pomoč pri dokumentaciji. Tezaver lahko ponazori hierarhične, ekvivalentne in asociativne odnose med besedami. Pri nas v Sloveniji je pisal dr. Jože Urbanije, doc. o tezavru.

URBANIJA, J.: Metodologija izdelave tezavra. Ljubljana: FF, 1997. (Bibliothekaria).

025.43:77  Tezaver za fotografijo

Kliknite na to hiperpovezavo in zagledali boste lahko primer hierarhičnega tezavra za fotografijo (gl. tudi 77:025.43)

027.7/.8:028.5:373.5 Informacijska pismenost (informacijsko opismenjevanje) (Avtor: Karl Petrič)

026 strokovne knjižnice (specialne knjižnice) 

026.008 SPECIAL LIBRARY ASSOCIATION

(mednarodna organizacija za specialno knjižničarstvo - sestavil Karl Petrič).

027 splošne knjižnice, 028 branje in tehnike branja.

027.77:331.361.2 Pripravništvo v srednješolski knjižnici (2003-03-27) Avtor: Karl Petrič. Ključne besede: pripravniki, pripravništvo, inventure (inventura), knjižnična informacijska znanja, organizacija informacij, razstave, pripravniške naloge, strokovni izpit idr. Dosegljivo tudi pri 331.361.2:027.77!

028 Branje in tehnike branja.

030 Splošne enciklopedije. Konverzacijski leksikoni. Znanstveni priročniki. Slovarji

030:004.738.5 Slovarček Internetovih izrazov« - vadnica za Internet" (2002-11-09) Slovar za Internet;internetno izrazoslovje, internetni slovar. IZ VSEBINE: Internet, Intranet, Ekstranet, elektronska pošta, HTML jezik, Java skript, hipertekst, hiperlinki, modem, URL (Uniform Resource locator), www (World Wide Web), Flash animacije, GIF, JPEG, PNG, omrežni protokol (protokoli), BIT, Baud, bps,  BOT, brskalnik, BBS (elektronska oglasna deska), KTV (CATV - kabelska televizija), Cern, CGI, FAQ, FTP, Gopher, GUI, http, IP, TCP/IP, ISDN, MPEG, NCSA, PKZIP, WINZIP, ZIP, WAV, POP, PPP, robot, SGML, SLIP, SSL, Telnet, Usenet, VRML, WAIS, itd. 

   030:019.6Katalog OKO (2002-07-23) 

Copyright© 2000-2002, Nada D. Celija: Katalog OKO.

a_kazalo_rokovnik1 (2002-09-17) stranže dalj časa ni dosegljiva
Spletne strani vsebujejo: rokovnik, ljudski pregovori, najdaljše reke in gore sveta, berljivost tiskovin, morse abeceda, bogovi starih mitologij, standardni formati papirja, svetovni prazniki, astrologija, merske enote, itd.

Kazalo(2002-09-10)
Stran ponuja Leksikone, npr.  Krajevni leksikon Slovenije, Imenike, sklanjanje samostalnikov in pridevnikov (slovenska slovnica); Zbirke na Internetu, itd.

 ONLINELEKSIKONZA DRUŽBOSLOVJEIN HUMANISTIKO + marginalna znanost. 

Slovarji.com (2002-09-10)I - Slovarji.com (2004-04-17) - strani so prenovljene
Ta ABECEDE slovar pojmov (slovar tujk) nam posreduje zelo kratke in hitre informacije. Kako ga uporabimo? Kliknete "VSI SLOVARJI" in izberete npr. besedo na A z 10 črkami "AVTONOMIJA". Kliknete na črko A pri opciji Slovarji 10 in jo boste našli! Drug primer: Clinton - greste na opcijo Slovarji 7 (Clinton vsebuje 7 črk), nakar kliknete na črko "C". I

030:x Spletni slovarji (2002-07-17)

Na spletu je na tisoče različnih slovarjev, glosarjev in podobnih jezikovnih pripomočkov. Eno boljših zbirk povezav na preko 400 slovarjev vzdržuje Miran Željko na naslovu  Spletni slovarji. Poleg strokovnih in večjezičnih slovarjev vsebuje na začetku tudi SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SSKJ)!!! Zelo uporabno (Slovenski slovar)!

030:004.738.5  Vseved na Internetu. (2002-07-28)

V nasprotju z zbirkami, ki jih pripravljajo dijaki in študenti sami najdemo seveda tudi druge mikavne strani z zakladnicami znanja, a najbolj zanimive navadno niso zastonj. Vseved ponuja različne baze znanja, ki so prirejene učnim načrtom v naših šolah. POZOR!!! - Strani za preverjanje znanja očitno ne delajo (podatek z dne, 2002-08-04).

030:62 Tehnična vzgoja / List SIO, Zima 2000 (2002-11-21)  Tehnična vzgoja na Internetu. Avtor je pedagog Zdenko Puncer, I. osnovna šola Žalec. Spletne strani obravnavajo papir - papirna gradiva - zgodovina papirja - izdelava papirja - lastnosti papirja, itd. Druga skupina spletnih strani obravnava les - obdelava lesa - zgradba lesa - vrste lesa, itd. Tretja skupina  spletnih strani obravnava umetne mase, to se pravi - vrste umetnih mas - obdelava - izdelki umetnih mas, itd. Na tem naslovu je možno najti hiperpovezavo za kovine. Te spletne strani opisujejo: zgodovina kovin (kovina) - periodični sistem (železo, nežlahtne kovine, žlahtne kovine) - pridobivanje kovin. Na indeksni strani je še mnogo drugih povezav s področja tehnike (aplikacije).

030:77 Slovar fotografije (2004-06-26) Fotografski slovar izrazov obravnava naslednje izraze: aberacija, siva kartica, fotoaparate npr. Canon, filtre itd.

030:82.0  http://www.ijs.si/lit (prof. MIRAN HLADNIK). Fantastična zbirka o književnosti, ki vsebuje prispeveke s področja literarne teorije, zgodovine, biografije svetovnih in domačih literatov, itd.

*050 Serijske publikacije. Revije. Periodika

06 Korporacije. Društva. Zborovanja. Razstave. Podjetja. Muzeji

061, 069.

*070 Časniki. Tisk. Novinarstvo

Johannes Gutenberg gl. 003.055(091) Tisk - Tiskarstvo - Tiskarna ...

08 Poligrafije. Zbrani spisi

081 Zbrana dela posameznih avtorjev, 082 zbrana dela več avtorjev. Knjižne zbirke itd.

09 Rokopisi. Redke in dragocene knjige

093 Inkunabula (inkunabule) - je ime za prve tiskane knjige, natisnjene pred letom 1500. Gl. J. Gutenberg!