|
 
1 Filozofija. Psihologija
1 Die Philosophie-Seiten -- Ein Verzeichnis für Philosophie im ... (2002-07-21)
Jezik je nemški. Strani obravnavajo filozofe in filozofinje, filozofske teme, smeri v filozofiji, zgodovino in digitalno objavljanje, itd.
1 The World-Wide Web Virtual Library: Philosophy (2002-07-21)
Jezik je angleščina. Na teh spletnih straneh je možno najti celo serijo filozofskih virtualnih knjižnic. Oglejte si povezave, pravo bogastvo!
1(031) Lexikon der Philosophie (2002-07-21)
Jezik pričujočih spletnih strani je nemški. Če niste seznanjeni s filozofskim izrazom "A FORTIORI" vam bo ta online filozofski leksikon prišel zelo prav.
1(031) Stanford Encyclopedia of Philosophy Table of Contents (Abridged) (2002-07-21)
Jezik je angleški. Tukaj lahko najdete zanimive prispevke s področja filozofije, filozofov in na voljo vam je zelo obsežen enciklopedijski arhiv.
1(031):004.738.5 The Internet Encyclopedia of Philosophy (2002-07-21)
Jezik je angleški. Prava zakladnica znanja s področja filzofije. Tako npr. na teh spletnih straneh najdemo: zgodovino, filozofsko izrazje, filozofe, itd. Strani so zelo lepe in pregledne!
1(091) Zgodovina filozofije
1(091) Geschichte der Philosophie
1(091) Grundriss der Geschichte der Philosophie
1(091) A History of Philosophy
1(091) B History of Philosophy
1(091) Philosophische Buecherei - Philosophiegeschichte
1(091):316 Svarog: Sociologija: Teorija države: ROJSTVO MODERNE DRŽAVE IN ...
Fantastična stran o filozofih svetovnega formata npr. Thomas More, Calvin, Machiavelli, Diderot (1713 - 1784), Rousseau, Kant, Fichte, Hegel in mnogi drugi.
Humanizem je praktična ali nazorska pozicija, ki daje prednost človeku oziroma človečnosti.
1(091) Zgodovina filozofije, nadaljnja delitev z : ali A/Ž npr. 1(091) Kant Zgodovina filozofije, Pitagora razmišlja o trikotniku, Eratosten izračuna obseg Zemlje, v antiki je filozofija vključevala vse znanstvene panoge, pravzaprav znanstvenih panog sploh ni bilo. Selitev znanosti iz najstarejših azijskih držav - Babilon, Egipt (EGIPT kliknite), Asirija, itd., Grčija, Rim, potem Bizanc, kjer je tisočletno zatočišče antične znanosti. Arabci s svojimi vpadi v Evropo, še zlasti Španijo, dajejo antični kulturi novi zalet in povrhu tega prinašajo s seboj nekaj svojega in indijskega - t.i arabske številke in 0.
Srednjeveška filozofija je imela velik poudarek na bogoslovju oziroma teologiji. Sicer se je filozofija delila na:
- artistično filozofijo (filozofija o lepem, umetnost lepega)
- pravno filozofijo (hierarhizacija)
- teološko filozofijo (npr. božja sila)
- medicinsko filozofijo (npr. zakaj je incest nezdrav)
V tem obdobju so bili znanstveniki tako rekoč interdisciplinarni npr. Kopernik je bil po poklicu duhovnik, študiral je medicino, ukvarjal se je z izdelavo naprav, a posthumno je zaslovel kot astronom.
Filozofija v renesanci in humanizmu - posamezne veje znanosti postajajo samostojne, tako da npr. matematika ali medicina ni več v izključni domeni filozofije. V tem obdobju prihaja do presneto našiljenih odnosov, saj je prišlo še do dodatne zaostritve med cerkvenimi veljaki in znanstveniki. Inkvizicija je izredno močna, žrtvi kot sta Jan Hus in Giordano Bruno nista redkost. Tudi Galileo Galilei bi skorajda pogorel v dobesednem pomenu te besede. Potem prihaja Newtonova doba ali doba znanstvenikov. Po tem obdobju blestijo prosvetljeni filozofi kot Rosseau, D'Lambert, Diderot, Voltaire, Kant, in drugi. V dobi revolucije se znanstvene panoge še bolj razvijajo npr. električna baterija, odkrivanje novih kemičnih elementov, poudarek je na analizi itd. V obdobju romantike odkrijejo polarizirano svetlobo, v tem času se začenja tudi znanstvena panoga elektrodinamike itd. Devetnajstostoletje - zmagoslavje znanosti v mehaniki, astronomiji, fotografiji, elektromagnetni teoriji, medicini npr. Louis Pasteur, pri biologiji - Darwin, psihologiji itn. Leto 1900 je pravi kopernikanski preobrat v znanosti - odkritje katodnih žarkov, x - žarkov, Mendlovo odkritje dednosti, psihoanaliza itd.
Znanost današnje dobe - relativistična teorija, kibernetika, semiotika, atomska fizika, samoorganizirana kritičnost, tekoči kristali, kosmonavtika, računalniki, informacijska znanost, Ekologija, nevronske mreže, miselni zemljevidi, itd.
101 Bistvo in naloga filozofije
- razkriti odnose med člani družbe in zakonitostim narave. Bistvena naloga filozofije je osveščati človekov um, ki naj bi ga usmerjal v ravnotežje med jazom in svetom okoli njega, ali med jazom, družbo in Bogom.
11 Metafizika. Osnovni problemi
111 Metafizika o nadčutnem. Lahko pomeni tudi ontološko. Ontologija je nauk o realnosti in njenih najsplopšnejših lastnostih. Pozitivizem je nasprotje metafizike
111.85 Lepota, 111.852 Estetika
113/119 Kosmologija. Filozofija narave
113 Splošni zakoni narave - ponovljivost.
Kosmologija je nauk o nastanku in razvoju vesolja.
122/129 Veja metafizike
122 Kavzalnost je odnos, pri katerem brez vzrokov ni učinkov.
124 Teleologija je nauk o smotrnosti, nič, prav nič ni naključno
129 Inkarnacija je določena oblika razodetja, posebna vrsta utelešenja npr. beseda je meso postala, Bog-človek, ipd.
Reinkarnacija je selitev duše iz telesa v telo. Sokrat pravi, da je človeška duša neumrljiva.
13 Filozofija duha. Metafizika duhovnega življenja
133 Okultizem. Okultne vede
133 Okultizem(2003-10-14) Iz vsebine: satanizem, prostozidarstvo. Avtorica je Martina Matavž.
133.2 Okultizem je nauk o skrivnih močeh, o skrivnostnih odnosih med naravo in nadnaravnimi silami.
133.5:54 Alkimija je čarovniška kemija, ki je iz nežlahtnih kovin želela narediti žlahtne kovine. Prizadevala si je tudi razkriti skrivnost o napoju večne mladosti.
133.52 Astrologija je prerokovanje iz zvezd.
133.6 Hiromantija je prerokovanje iz dlani.
133.9 Spiritizem je vera v duhove in poskus priti v zvezo z njimi.
14 Filozofski sistemi in stališča. Svetovni nazor
141 Vrste sistemov
141.1 Sistemi glede vrednotenja sveta - 141.21 optimizem: svet je dober, a bo še boljši. 141.22 Pesimizem: svet je slab in bo kmalu še slabši.
141.3 Posebne in mešane oblike
141.31 Sholastika je srednjeveška krščanska filozofija, ki je po zaslugi Tomaža Akvinskega zacvetela, kajti izpopolnila in razvijala je Aristotelovo filozofijo (dokazovanje obstoja boga s filozofskim sistemom).
141.332 Teozofija je težnja po spoznavanju boga s čustvi.
141.338 Eklekticizem je filozofija, ki hoče združiti značilnosti filozofskih sistemov v en nazor. Sinkretizem je poskus združitve med nasprotnimi nazori.
141.41 Teizem je nauk, ki pravi, da je bog tisti, ki je ustvaril svet in mu vlada. Deli se na monoteizem (enoboštvo 141.412) in politeizem (večboštvo 141.411).
141.42 Deizem je filozofska smer, ki zavrača verstva in osebnega boga, vendar priznava neko višjo silo, ki je ustvarila svet, a se zanj ne briga več. Deizem je bilo načelo francoskih razsvetljencev.
141.43 Panteizem pravi, da sta bog in narava eno in isto.
141.44 Vse je vsebovano v bogu
141.45 Ateizem je brezboštvo.
141.7 Sistemi glede na stališče človeške družbe
141.82 Marksistična filozofija preučuje dialektični materializem na podlagi zgodovinskih dejstev.
159.9 Psihologija
159.9 A PSIHOLOGIJA (2003-03-01) Spletne strani obravnavajo osnove psihologije in so v slovenskem jeziku! Stran ne obstaja več ali pa se je preselila?!
159.9 B Predstavitev: Kaj je psihologija (2003-04-18) IZ VSEBINE: Kaj je psihologija? Beseda psihologija je sestavljenka iz dveh delov: gr. ... Psihologija je veda, ki na znanstveni način preučuje vedenje ljudi in živali. ...
1 STRAN ZA DIJAKE by BORIS VIRC - PSIHOLOGIJA (2003-04-18) Stran ne obstaja več ali pa se je preselila?! IZ VSEBINE: PSIHOLOGIJA, Naslov gradiva, Avtor. Biološke osnove agresivnosti, NEZNAN. ... Plonk - Motivacije, NEZNAN. Psihologija za 2. letnik + raziskovalna naloga, Filip Božič. ...
159.9 Willkommen bei psychologie.de (2002-08-02)
159.9(031) Encyclopedia of Psychology - Psychology Websites (2002-08-02)
Te spletne strani vsebujejo mnogo zanimivih prispevkov tudi s področja kognitivne psihologije (159.9:165 kognitivna psihologija je psihologija spoznavanja Kognitivna psihologija(2004-10-31 - Avtor neznan. Vsebina: živčni sistem, možgani, psihološki procesi, teorije učenja, reševanje problemov idr.).
159.9(091) Zgodovina psihologije
159.9(091) gy (History of psychology) (2002-08-05)
159.9(091) History of Psychology (2002-08-05)
159.9(091) History of Psychology Timeline (From -600 to 1899) (2002-08-05)
159.9(091) The History of Psychology (2002-08-05)
159.9(091) Today in the History of Psychology (2002-08-05)
159.9:929 AA Alfred Adler(2004-10-31) Spletni dokument v HTML obliki! Alfred Adler (2003-03-01) Spletna stran (v DOC obliki - vsebina je ista) obravnava življenje in delo austrijskega psihologa Alfreda Adlerja (1870 - 1937).
159.9/159.956:53
NEVRONSKE MREŽE (2002-08-12) Stran ne obstaja več ali pa se je preselila?!
Mitja Peruš: Biomreže, mišljenje in zavest
Povzetek: avtor se ukvarja s fiziološkimi, psihološkimi in metafizičnimi vidiki zavesti in procesov mišljenja ter dojemanja; za razlago in ponazoritev uporablja matematične ter fizikalne modele nevronskih mrež.
159.91 Psihofiziologija
159.92 Duševni razvoj in duševne zmožnosti. Primerjalna psihologija
159.93 Čutno zaznavanje
159.94 Izvrševalne funkcije
Čustva, nagon, delo, gibanje, volja
159.95 Višji duševni procesi
Pazljivost, spomin, ustvarjalnost, mišljenje, intuicija
159.953 Struktura delovnega spomina
159.9:159.95/159.956 MONOGRAFIJE: zgolj bibliografski podatek!
HORVAT, L., Magajna, L.: Razvojna psihologija. ... Stili
spoznavanja, učenja, mišljenja. ... Online, (1998)9/10, 14-30. ...
159.96 Posebna duševna stanja - stres, halucinacije, hipnotizem, sanje, itd.
159.96 A STRES (avtor Karl Petrič)
Na kratko o stresu. Spletna stran vsebuje teorije, modele, definicije o stresu ter različne literarne vire (knjige, članki, internetni naslovi). Ključne besede: stres, definicije, prekomerni stres, teorije, modeli.
159.96:02 Diplomsko delo: Uporabniki knjižnic in stres (v slov. izračun stresne moči)
159.964.2Psihoanalizaje metoda preučevanja in zdravljenja duševnih motenj, ki jo je utemeljil S. Freud (1856-1939); sloni na njegovem nauku, da človek neprijetna doživetja ali nezavedne / nezadovoljene nagone potisne iz zavesti v podzavest. To vpliva na duševnost, kar se izraža kot motnje, kompleksi, nevroze. Psihoanalitik je psiholog, strokovnjak v psihoanalizi. Ta smer v psihoanalizi se imenuje Freudizem (Frojdizem), ki pomeni tudi prenos Freudovih spoznanj na področje družbe, tj. interpretacija družbenih pojavov z biološkimi instinkti. V psihoanalizi obstajajo tudi druge smeri npr. C.G Jung (smer: kolektivno zavedno in nezavedno) in W. Adler (smer: volja do prevlade), E. Fromm (biofilnost - volja do življenja, nekrofilnost - volja do smrti), V. Frankl (volja do smisla zdravi motnje), W. Reich (orgonska terapija pri zdravljenju hudih duševnih motenj), itd.
159.964.2 A Študijska baza - Univerza v Mariboru/PSIHOANALIZA (2002-11-08) IZ VSEBINE: Psihoanaliza odpira veliko ... raven. To Freud izrecno zagovarja ... nekaj drugega. Psihoanaliza je prozna ... analizo psihe Freud uveljavlja ... iz Erosa. Freud proti koncu ... superegom, ki jih psihoanaliza proučuje. Zaenkrat še nisem našel mnogo spletnih strani v slovenščini, ki bi obravnavale npr. psihoanalitične šole S. Freuda, C.G. Junga, E. Fromma, W. Adlerja, itd. Za informacije s tega področja se priporočam. Vnaprej hvala!
159.964.2 B Psihoanaliza - Študijski program (2002-11-08) IZ VSEBINE: Na predavanjih si bomo ogledali uvod v teoreticna izhodica psiholokega proucevanja osebnosti, osnove psihoanaliticne teorije osebnosti, izbrana poglavja ...
159.964.2:001 Elementi epistemologije (2002-11-08) Elementi epistemologije (epistemologija) Jacques-Alain Miller kvarkadabra.net - številka 8 (februar 2001) Zgodovina razmerja psihoanalize in naravoslovne znanosti je tudi zgodovina psihoanalize same: Sigmund Freud, ki je zdravniško kariero začel kot fiziolog, je
159.97 Psihopatologija je nauk o duševnh boleznih, npr. katalepsija, ekstaza, itd.
159.972 Duševne bolezni
Shizofrenija (šizofrenija, šicofrenija) je vrsta duševne bolezni (zelo pogosto tudi dedne narave), pri kateri je posameznik (shizofreni bolnik, shizofrenik) razdvojen, kajti njegova osebnost še zlasti na področju hotenja in čustvovanja postopoma razpada (duševni razkroj, disociacija osebnosti). V ožjem pomenu je shizofrenija dementia praecox (izraz je morda nekoliko zastarel).
159.972 A SHF kranjc (2002-12-24) IZ VSEBINE: Shizofrenija je huda duševna bolezen, ki ima skupek specifičnih psihopatoloških simptomov na področju psihičnih funkcij, čustev, mišljenja, delovne ...
159.972:61 B SHF SHIZOFRENIJA (2003-04-18) O shizofreniji z vidika medicinske vede in stroke!
159.98 Psihotehnika je področje eksperimentalne psihologije, ki preizkuša duševne zmožnosti posameznikov za določeno delo ali za določen poklic. Psihotehnika pomeni praktično uporabo psihologije sploh!
16 Logika. Spoznavna teorija. Logična metodologija
160.1 Logika je veda o pravilnem mišljenju in sklepanju.
162 Dokazovanje in sklepanje. Zaključki. Napačni zaključki. Sofizmi: dedukcija, indukcija, dialektika.
Sofizem (sofizmi) pomeni formalno gledano pravilen, a v jedru nepravilen - goljufiv sklep, ki je narobe izpeljan, ki pa lahko kljub temu prepriča mnogo ljudi. Sofist / sofisti (sophos = moder) - (npr. Protagora (Protagoras), Gorgias, Hipias, Prodik). Poklicni učitelji filozofije, državoznanstva in govorništva, ki so učili učence, kako dokazati tudi najbolj paradoksne trditve. Sicer sofist tudi pomeni lažni modrijan. Sofistika je filozofska smer in nauk prvih sofistov, a pozneje je to namerno ponarejanje resnice in povzemanje napačnih sklepov (potvorba dialektike, izražena v sloveči maksimi - "kako iz muhe narediti slona?").
164 Logistika. Logična kalkulacija
Logistika ali praktično računstvo pomeni:
1.) smer v sodobni filozofiji, ki pojmuje matematiko kot del logike (npr. B. Russell) ali želi izraziti logične operacije z matematičnimi simboli.
2.) je vojaška veda, ki se ukvarja s preračunavanjem časa in prostora za taktične premike čet.
165 Spoznavna teorija
Pogoji, viri in vrste spoznanja, dvom, racionalizem, dogmatizem, zgodovina spoznanja
167/168 Logična metodologija
167 Znanstveno raziskovanje
Problem, metode, vzorec.
168 Znanstvena sistematika
168.1 Je nauk o sistemih s težnjo imeti urejen znanstven pregled.
17 Nauk o nravnosti. Etika. Praktična filozofija. Življenjska modrost
Etika je: 1.) nravoslovje, nauk o bistvu, razvojnih zakonih in družbeni vlogi nravnosti (Sokrat je utemeljitelj etike).
2.) celotnost načel o nravnih dolžnostih ljudi (npr. dolžnosti do družbe, družine, sočloveka, ipd.).
Morala ali nravnost - skupnost norm o nravnih dožnostih ljudi. Delitev morale:
171 Individualna morala. Dolžnosti človeka do samega sebe
172 Socialna etika. Socialna morala
Patriotizem, Internacionalizem.
173 Družinska morala. Poroka. Zakon. Poligamija in monogamija. Svobodna ljubezen. Družinsko življenje
174 Poklicna etika in morala
175 Morala razvedrila in oddiha
176 Spolna etika in morala
177 Morala in družba
178 Morala in vzdržnost
179 Razna vprašanja morale
|
