5. MATEMATIKA. NARAVOSLOVNE VEDE (Prirodoslovne vede)

Od leta 2006 se stran ne posodablja - arhivska stran

PRIPOROČAM OGLED: DIGITALNA KNJIŽNICA INFORMACIJSKIH PROBLEMOV

Področje UDK

UDK 0 SPLOŠNO PODROČJE O

UDK 1 Filozofija. Psihologija

UDK 2 Verstvo (religija)

UDK 3 Družbene vede

UDK 5 Matematika. Prirodoslovne vede

UDK6 Medicina. Aplikativne vede

UDK 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport in Šah (794.1)

UDK 8 Jezikoslovje. Filologija. Literarna veda. Leposlovje

UDK 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina

UDK DISKUSIJSKIFORUM

Stik z avtorjem

CIP ZAPIS O PUBLIKACIJI - NUK

UDK 5 NARAVOSLOVNE VEDE

5 Matematika. Prirodoslovne vede

5-05 Osebe

Nekateri slovenski matematiki: J. Vega, Močnik, Hočevar, Vodušek (prispevki o uporabni matematiki za astronomijo), J. Reisner, Plemelj, Zupančič, Križanič itd.

501 Splošno o eksaktnih, prirodoslovnih vedah (matematiki, astronomiji, mehaniki, matematični fiziki)

Včasih so obravnavali kot eksaktne vede tiste, ki so se naslanjale na matematično logiko. Danes smatramo kot eksaktne vede tiste, ki rešujejo probleme s svojih področij matematično natančno in z eksperimentalno analizo (fizika, mehanika, astronomija, matematika).

Po EU listu 1991 imajo eksaktne vede oznako P -Physics ali naravoslovje. Biomedicinske vede se ne štejejo k eksaktnim vedam predvsem zaradi dejstva, ker so pojavi v živem svetu preveč kompleksni in se niso uklonili matematičnimi formulami in imajo po EU listu oznako B.

502 Priroda. Študij in varstvo prirrode. Varstvo prirode in divjine.

Kompleksno preučevanje narave.

502.2 Študij in opazovanje prirode. Prirodopis

502.3 Priroda in družba. Zaščita prirode

502.4 Rezervati in zaščitena ozemlja in njihova ureditev

502.5 Priroda kot celota: ravnotežje, nevarnost, škoda, grožnja uničenja

502.6 Varstvo nežive narave in pokrajine

502.7 Varstvo in obvarovanje divjine

502.72 Rezervati in zaščitena ozemlja divjine

502.74 Življenje in varovanje živali

502.75 Življenje in varovanje rastlin

502.8 Zaščita prazgodovinskih in etnoloških značilnosti

504 Znanost o okolju

Socialni ekonomski vidiki, onesnaženje, kontrola onesnaženja, okolje atmosfere, hidrosfera, litosfera, biosfera, človeška ekologija in okolje

504 Znanost o okolju (2004-06-29) IZ VSEBINE: ekologija, ekosistem, okoljski izraz, biotop, okolje, onesnaževanje zraka, narave, vode, vreme, varovanje itd.

504 B Ekologija (2004-11-17) Iz vsebine: definicija (opredelitev) ekologije (ekologija), ekosistem, biotop, biocenoza /-e, populacija, puščični diagram, biomasni pretok, pretok energije, ekološko ravnotežje, populacijski prirastek, regulacija populacije ipd.

51 Matematika

51-3 Navodila za računske postopke, uporaba tabel

51-7 Uporaba matematike v drugih strokah

51-8 Matematične igre in naloge za razvedrilo

Matematika je znanost o lastnostih in medsebojnih odnosih veličin, vključuje elementarno, višjo in uporabno matematiko.

Poznamo:

- primitivno matematiko, ki uporablja najbolj enostavne in priročne metode kot štetje živine na prste, na eni roki so enice do 9, na drugi roki pa so samo desetice. Ta način nam omogoča štetje samo do 59. Višja enota je 60, zato je takrat veljal 60 - tiški sistem. Danes se tovrstno štetje še vedno uporablja, namreč pri uri in pri izračunavanju kotov.

Številke: Poznamo arabske in RIMSKE ŠTEVILKE(Za zapisovanje uporabljamo naslednje znake: I =1 ; X =10; V = 5 L = 50 ; C = 100 ; D = 500 ; M = 1000 // Pravila zapisovanja:
V rimskem sestavu si sledijo števila od leve proti desni po velikosti, od večjega proti manjšemu. Vrednosti posameznih števil seštejemo. Če stoji znak I, X ali C pred znakom z višjo vrednostjo, odštevamo. Primera:
CLXXII = 100 + 50 + 10 + 10 + 1 + 1 = 172
CDLIX = (500-100) + 50 + (10 - 1) = 400 + 50 + 9 = 459)

S številkami lahko izvajamo računske operacije kot so množenje, deljenje, seštevanje in odštevanje. Številke so omogočile tudi razvoj geometrije. Dokler številk ni bilo, se aritmetika ni mogla razvijati. Najbolj primitivno štetje je bilo risanje črtic. Grki so dali posameznim črkam številčni značaj (alfa=1, ...). Tako podobno so šteli tudi Hebrejci. V sistemu rimskih številk je simbol črka, ki ima številčno vrednost (V=5, X=10 ... IV - odštevanje, VI - seštevanje). Množenje z rimskimi številkami ni bilo mogoče. Rimski sistem uporabljamo danes za pisanje datumov ter pri pisanju vladarskih imen. Tudi v starocerkveni slovanščini ima črka številčno vrednost. To sta uvedla Ciril in Metod, ki sta prišla iz Soluna in tako prevzela grški način štetja. Grški in rimski način štetja sta se ohranila vse do prihoda Arabcev. Egipčani so že znali izračunati ploščino za kvadrat in trikotnik (praktičen pomen npr. za zemljišče)..

510 Osnove matematike in matematična logika

510.2 Osnove matematike

Že omenjeno pri 51.

510.21 Splošna filozofska razmišljanja. Filozofija matematike

510.22 Teorija množic

510.5 Algoritmi. Izračunljive funkcije

Algoritem pomeni metodo računanja s simboli po določenih pravilih (izvira iz arabščine).

510.6 Matematična logika

510.8 Splošni matematični sistemi

511 Teorija števil

V 7.stoletju po našem štetju se v Evropi pojavijo Arabci. Deloma so prevzeli grško kulturo, saj so od Bizantincev pridobili nekaj grške literature. Arabski učenjaki so prevedli Aristotela, Hipokrata, Evklida in še vrsto drugih avtorjev. Arabci so bili tudi tisti, ki uvedejo dekadni sistem - sistem številk, ki jih poljudno poimenujemo arabske številke. Od indijcev prevzamejo še ničlo. Uvedejo tudi pozicijsko vrednost, kar pomeni, da pod enice pišemo enice, desetice pa pod desetice. Od Arabcev smo Evropejci prevzeli način seštevanja, se pravi od desne proti leve. Arabci uvedejo algebro.

V renesanci postane matematika zelo popularna, saj ljudje celo tekmujejo med seboj v reševanju matematičnih nalog.

511.1 Aritmetika. Elementarna teorija števil

Aritmetika je:

1.) del matematike, ki preučuje lastnosti števil

2.) računanje s posebnimi števili

511.2 Algebrajska teorija številk

511.3 Analitična teorija števil

511.34 Aditivna teorija števil. Analitične metode

511.4 Diofantska aproksimacija in neenačbe. Teorija transcendentalnih števil. Geometrijska teorija števil

Diofantska aproksimacija (Diofant je bil grški matematik) je računanje enačb s približki, katerih rezultat pa so cela števila.

511.48 Geometrijska teorija števil

511.5 Diofantske enačbe. Teorija form

512 Algebra

Algebra je področje matematike, ki računa z občimi števili oziroma črkami. Predpona Al izvira iz arabščine.

512.1 Elementarna algebra

512.5 Višja algebra: skupine, kolobarji, moduli, mreže, kategorije

512.53 Polskupine

512.54 Skupine. Teorija skupin

512.546 Topološke skupine

512.56 Mreže. Boolovi kolobarji in algebre

512.58 Kategorija. Teorije kategorij

512.6 Posebne veje algebre

512.62 Obsegi. Polinomi

512.64 Linearna in večlinearna algebra. Teorija matrik

512.644 Sistemi linearnih enačb in neenakosti

512.66 Homološka algebra

512.7 Algebrajska geometrija

512.81 Liejeve skupine

514 Geometrija

Grški filozofi so se ukvarjali tudi z matematiko, predvsem pa z geometrijo. Geometrija je bila v tem obdobju tako zelo pomembna, da je Platon dal na vratih akademije napisati:"Kdor ne pozna geometrije, naj nikar ne vstopi!"

Pitagora in njegovi najožji sodelavci so postavili pitagorov izrek.

Evklid je velik sistematik geometrije. Napisal je delo z naslovom "Elementi". V tem delu je postavil 23 definicij, 5 polstudov je trditev, ki jo sprejemamo brez dokazov in 5 aksiomov = razvidnih resnic.

Arhimed, ki ga s vso pravico imenujejo tudi Homer geometrije, saj velja za največji veleum Antike.

Prvotno je bila geometrija zemljemerstvo, v Egiptu, ko so računali mejo, ki jih je reka Nil zaradi poplav izbrisala. Drugače je geometrija osnovno orodje pri geodeziji, teoretični del geometrije pa je nauk o prostornini. Geometrijo delimo:

- planimetrija ali ravninska geometrija, ki se ukvarja z merjenjem ploskev (operira z dvema količinama).

- stereometrija ali prostorska geometrija, ki se ukvarja z merjenjem teles in operira s tremi količinami.

Geometrija je matematični nauk, ki se ukvarja s točkami, premicami, ploskvami in telesi ter preučuje njih lastnosti in odnose v prostoru.

514.11 Elementarna geometrija. Trigonometrija. Sferična trigonometrija

Trigonometrija je posebna veja v geometriji, ki preučuje razmerja med koti in stranicami v trikotniku. To so kotne funkcije (sinus, kosinus, tangens in kotangens). Če se nahaja trikotnik v ravnini, potem je to ravninska geometrija. Če pa je trikotnik na krogelni površini, potem je to sferična geometrija.

514.112 PLanimetrija

514.116 Trigonometrija in poligonometrija - Kotne funkcije sinus in cosinus Kotne funkcije / Sinus in Cosinus(2004-10-31)

514.12 Evklidska geometrija. Analitična geometrija

514.13 Neevklidska geometrija

514.14 Afina in projektivna geometrija

514.144 Projektivna geometrija

514.18 Opisna geometrija

514.7 Diferencialna in vektorska geometrija

514.74 Algebraične in analitične metode v geometriji

514.742 Vektorska algebra in vektorska analiza

514.743 Tenzorska algebra in analiza

514.8 Geometrične študije v mehaniki in fiziki

515.1 Topologija

Topologija je nauk o legi in odnosov stvari (teles) v prostoru.

517 Analiza

Analiza je postopek, pri katerem razčlenjujemo kako enoto ali celoto na dele oz. sestavine.

Diferenciali, integrali, Fourierova vrsta, harmonične funkcije itd. Tovrstna znanja so neobhodno potrebna za statistične analize.

519.91 Kombinatorika. Teorija grafov

Pri nas v SLO sta bila glede teorije grafov najbolj dejavna g. Mohorič in g. Klavžar - računalništvo.

519.2 Teorija verjetnosti. Matematična statistika

519.6 Numerična analiza in programiranje. Računalništvo

519.662 Logaritemske tablice

519.68 Računalniško programiranje

Najprej v teorijo, potem šele v aplikacijo.

519.7 Matematična kibernetika

Na podlagi določenih pričakovanj in opazovanj lahko predvidim, kako se bo nekaj obnašalo - krmiljenje - stroji. Zelo povezano s področjem 68 in 682.

519.8 Operacijsko raziskovanje

Teorija iger, matematično programiranje, teorija ekonomsko matematičnih modelov, kontrola kvalitete, teorija raziskovanja.

EU list z leta 1991

P 001 Matematika

P 110 Matematična logika. Teorija množic. Kombinatorika/ Po UDK je to 510.

P 120 Teorija števil, polj in skupin, algebraična geometrija/ Po UDK je to 511.

P 130 Funkcije, diferencialne enačbe/ UDK = 517.91

P 140 Zaporedja, Fourierova analiza, funkcionalna analiza

P 150 Geometrija, algebraična topologija

P 160 Statistika/ Ko imamo opravka z golim štetjem, spada tovrstna statistika v področje UDK = 31. Vendar imamo tukaj opravka z nekakšno višjo statistiko - razvoj operacijskih raziskovanj - UDK = 519.8.

P 170 Računalništvo, numerične analize, sistemi, nadzor/UDK= 519.7. Je pa lahko povezano z UDK = 68 in UDK = 682! Npr. Strojna oprema gre pod UDK = 6!

P 175 Informatika, teorija sistemov/ UDK = 519.7

P 176 Umetna inteligenca (računalniška tehnologija = T 120, bioinformatika = B 110, B 130 / Posnemanje reakcij v človeškem telesu. Po UDK = 577.38! Posnemanje bioloških teles s pomočjo električnih, kemičnih in fizikalnih sistemov - Bionika. Lep primer za simulacijo bioloških procesov so bile raziskave v zvezi z obolevanjem artroze (revmatično obolenje na členkih). Ugotovili so, da nastane ta bolezen predvsem zaradi akumulacije alkaloidov, ki pa nastaja zaradi specifičnih prehrambenih navad. Izvedli so nekakšno anamnezo o tem, kaj vse so testiranci pred začetkom bolezni pojedli. Ko so imeli dovolj podatkov, so izvedli simulacijo.

Ali drug preizkus z miši:

Sredi bazenčka z vodo so znanstveniki postavili vrtečo kolo, na katerega so postavili poskusne miške. Prva mišja skupina je dobila redno Gen Shen v hrano, medtem ko druga pa tega ni dobila. Končni izsledki so bili osupljivi za znanstvenike, vendar pa manj za miši. Mišja skupina, ki je dobila obroke Gen Shen-a je v poprečju bila bolj zmožna, saj so v poprečju 30 minut dalje tekale na vrtečem se kolesu kot tista mišja skupina, ki ni bila deležna krepostnih obrokov!

Še ena zgodovinska zanimivost s področja matematike:

Rojstvo računstva sega daleč nazaj. Egipčani (kliknite EGIPT, nekaj zgodovinskih in aktualnih zanimivosti o tej deželi) in še posebej Mezopotamci so znali ploščine kvadrata, trikotnika in kroga izračunati, prav tako so že obvladali računanje neaterih prostornin za določena telesa (2000 let pred našim štetjem). Poznali so že paralelno računstvo, paralelno abstraktno računsko sklepanje. Baje so že daleč pred Pitagorovo druščino uporabljali Pitagorov izrek.

Okoli 1858 so odkrili papirusov zvitek v Luxorju, ki ga je pred 120 leti Eisenlohr prevedel. Zvitek je napisan v letu 33. tih nilskih poplav. Vsebina tega zvitka: Praktična navodila iz računstva, kako obdelati zemljo, drobci geometrije.

Število PI Ludolfovo število (3,14 je izračunal holandski matematik Ludolf van Ceulen na 36 mest natančno! stran že dalj časa ni dosegljiva

52 Astronomija. Astrofizika. Raziskovanje vesolja. Geodezija

EU list z leta 1991 obravnava astronomijo pod:

P 007 Astronomija - UDK = 52

P 520 Astronomija, vesoljske raziskave, kozmična kemija

(P 211 kozmično sevanje, T 181 satelitsko snemanje).

Astronomija ali zvezdoslovje, zvezdoznanstvo je nauk, ki preučuje zakone zvezd, po katerih se zvezde gibljejo. Astronomija je bila sprva zgolj praktična veda, saj so opazovali nebo in se na podlagi tega poskušali orientirati. Iz tega hotenja se razvije orientacija (EGIPT piramide v Egiptu so postavljene na podlagi štirih nebesnih smeri). Svoj razcvet doživlja astronomija v aleksandrijski dobi t.i. aleksandrijska šola, kjer je deloval Hiparh, največji astronom antične dobe. Znal je izračunati dolžino leta in se pri tem zmotil le za nekaj sekund. To je izračunal tako, da je najprej upošteval oddaljenost Zemlje od zvezd. Dobljeno vrednost je upošteval kot višino in računal dolžino leta s pomočjo modela trikotnika ter pri tem upošteval kote. Hiparh je poznal okoli 800 zvezd, s pomočjo koordinatnega sistema je določal položaj zvezd. Klavdij Ptolemej je poznal že čez 1000 zvezd in je celo znal izračunati oddaljenost Lune od Zemlje. Utemeljil je tezo geocentričnega sistema, ki pravi: Zemlja je središče vesolja.

Rimljani so bili v nasprotju z Grki slabi astrologi in astronomi. V srednjem veku se je razvila čarovniška astronomija, ki ji pravimo astrologija in je nekakšno prerokovanje usode ljudi iz zvezd. Vsak srednjeveški vladar je imel svojega astrologa in alkimista. Vsak srednjeveški izobraženec si je izračunal svoj astrološki koledar, da je s tem dokazal svojo izobraženost. V renesanci delujejo številni znanstveniki kot so npr. Kopernik, Galilei, Kepler, itd.

Kratek zgodovinski pogled:

Kitajska okoli 2857 pr. n. št. Kitajci so poznali čas, izdelovali koledarje, položaj zvezd, znali so se orientirati po nebesnih telesih (npr. znali so napovedati sončne mrke)

Indija, Babilonija, Egipt V teh krajih je astronomsko znanje v domeni svečenikov.

Grčija: Prevzeli so znanje od Babiloncev (Metonov cikel, Zodiak) in ustvarili znanost (Tales 635-548 prvi učitelj, Straton je okoli l. 300 p.n.št. rekel, da je vesolje končno in ne neskončno. Aristarh s Samosa ok.l. 280 p.n.št. ima vizijo o heliocentričnem sistemu, znal je izračunati oddaljenost od Zemlje do Sonca in Lune. Eratosten (Eratostenes) sicer bibliotekar in dvorni vzgojitelj ok.l. p.n.št. zna izračunati obseg Zemlje. Hiparh iz Nikeje 140 p.n.št. oče znanstvene astronomije, ki je sestavil prvi katalog zvezd, odkril pojav precesije (vrtavke). Ptolemej Klavdij je postavil izrek o tetivnem pravokotniku, povezoval opazovanja svojih prednikov v geocentrični svetovni sestav, ki je veljal trdno zasidran vse do Kopernika, ki je ponovno obudil misel o heliocentričnemu sistemu k življenju (okoli l. 1450).

De revolutionibus orbium coelestium 1543 G. Bruno. Brahe je opazoval planet Mars, Kepler je izumil daljnogled in izpeljal tri zakone o gibanju planetov, Gallilei odkrije Venerine mene, satelite jupitra, sončeve pege, zakon prostega pada, nihala in je velik zagovornik Kopernikovega nauka. Na teh osnovah postavi Newton tri aksiome, z gravitacijskim zakonom pojasni gibanje planetov in Lune. Njegovo najslavnejšo delo je "Philosophiae naturalis principia mathematica l. 1687. Izluščil je tudi spektralni sestav svetlobe, ki velja za osnovo astrofizike. Halley je ok. l. 1720 izračunal orbito kometov - t.i. Halleyev komet, ki ima obhodno dobo 76 let. Odkril je tudi lastna gibanja zvezd (aberacije, nutacije). Herschel ok. 1800 odkrije planet Uran, satelite Urana in Saturna, njegov sin pa odkrije obliko galaksije. Bessel je prvi izmeril zvezdno paralakso in konstante precesije, nutacije, aberacije, ekliptike, oddaljenost zvezde 61 v Labodu. Doppler dokaže pojav razlike širjenja valovanja v mirujočih in premičnih virih. Titius in Bode oblikujeta enačbo za razpored planetov (1780). Frauenhofer odkrije absorbcijske črte v spektru sončne svetlobe (1802 prav tako Wollaston). Melloni izumi elektronsko oko za infrardeče žarke. Langley z bolometrom izmeri miljoninko stopinje. Ritter odkrije UV žarke. Niepce in Daquere izumita fotografijo, medtem ko postane spektroskopija posebna znanost v fiziki, kemiji, geologiji in astronomiji. Začne se obdobje kolodija, prva fotografija sončnega mrka, Jansen in Lockyer odkrijeta na soncu helij. Maxwell utemelji elektromagnetno teorijo svetlobe, Hertz izumi brezžično telegrafijo. Peas s pomočjo interferometra izmeri premer neke zvezde. Hubbel pravi, da so vse meglice zunaj naše galaksije od 800000 do 50 miljard svetlobnih let in so sestavljene iz miljard zvezd in se oddaljujejo druga od druge s hitrostjo, ki je sorazmerna z razdaljo (1929). Einsteinov vzorec pomeni snov brez gibanja. Sitter obravnava gibanje brez snovi, Lemaitrov pa obravnava oboje hkrati, kar bi pomenilo, da je vesolje v ekspanziji. Zemlja z drugimi planeti, kot tudi planetoidi in mnogimi kometi kroži okoli Sonca (sončni sistem). Od Sonca je najbližja zvezda oddaljena 4.3 svetlobna leta in z več G zvezdami tvori Rimsko cesto (spiralna meglenica). Andromedina meglica je od nas oddaljena 2.2 Miljard sv. let, najbolj oddaljena in vidna pa 10 G sv. let. Vse zvezde bežijo, odkar se je zgodila silna praeksplozija točkastega vesolja. Bouquer odkrije zakon fotometrije: navidezni sijaj svetlobnega vira se spreminja v obratnem razmerju s kvadratom razdalje. Planckovi in Einsteinovi fotoni so si bili navzkriž z Maxwellovimi valovi, Broglie ta nasprotja reši tako, da jih poveže v valovno mehaniko (kvantna fizika). Načelo negotovosti je pregnalo determinizem iz mikrofizike, valovi so postali abstraktni, zgolj nekakšna verjetnost (elektronom se pridružijo pozitroni, nevtroni, neutrino, mezoni itd.). Rutherford (1871).

Tudi Slovenci se lahko pohvalimo s številnimi odličnmi astronomi kot so Hermanus de Carinthia, Lezicij, Perger, Perlah, Ferreti, Hočevar, Florajančič, Vega, Čermelj in še vrsto drugih.

Astrofizika je veja astronomije, ki obravnava fizikalne lastnosti, kemično sestavo in razvoj nebesnih teles. Astrolatrija je veja astronomije, ki obravnava kult (čaščenje) nebesnih teles: sonce, mesec, planeti (Egipt, Babilon, Mehika, Peru).

Astrologija je mejna veda, ki išče domnevno povezavo med pojavi na nebu in dogodki na Zemlji (horoskopi).

Astronavtika je nauk o mehanskih, tehničnih, biološko-medicinskih zahtevah za vesoljske polete P 520, tehnologija T 320. - (UDK=629.78).

52-1/-8 Lastnosti, postopki, sestavni deli itd. pri 520/524

52-3 Lastnosti in nenavadni pojavi (fenomeni)

52-325 Gibanje

52-77 Radijsko sevanje

52.08 Merjenja. Merilni instrumenti tudi pri 53.08

520 Astronomski instrumenti in tehnika - 681.7

Astrionika je veda, ki uporablja elektroniko pri raziskavah o vesolju in je v tesni povezavi s fiziko.

520.1 Zvezdarne (observatoriji)

520.16 Problemi, ki nastanejo v zemeljski atmosferi. Vidljivost. Oddaja (prenos)

520.2 Teleskopi

520.22 Optični teleskopi za splošno rabo

520.24 Sončni instrumenti

Koronograf je naprava (daljnogled) za opazovanje sončne korone in protuberanc (velikanski izbruhi plinov na sončnem površju).

520.25 Zvezdomerni instrumenti - 521

520.27 Radijski teleskopi

520.3 Pomožni instrumenti. Instrumenti za zapisovanje podatkov

520.4 Merilni instrumenti, ki se praviloma uporabljajo ločeno od teleskopov

520.6 Instrumenti, ki se uporabljajo v posebnih okoliščinah

520.8 Metode opazovanja, merjenje in analize

520.9 Drugi instrumenti, tehnički postopki in s tem povezani problemi

520.98 Planetarji

521 Teoretična astronomija. Nebesna mehanika. Temelji astronomije. Teorija dinamične in pozicijske astronomije

521.1 Nebesna mehanika. Splošna načela dinamične astronomije

Astrodinamika je veda, ki obravnava določitev tirov in izračun efemerid (astronomske tabele, v katerih je preračunan dnevni položaj nebesnih teles; pomeni tudi koledar s takimi tabelami), za rakete, umetne satelite in kozmične sonde.

521.16 Teorije o medsebojnem vplivu bibavice in drugih razpršenih sil

521.17 Posebni problemi (naloge)

521.18 Posebne tehnike - 521.9

521.3 Določitev tirov in korekcije

521.8 Astrofizični pojavi pri mrkih, prehodih (konjunkcijah) in zakritjih (okultacijah)

521.9 Astrometrija (nauk o merjenju zvezd). Sferična astronomija. Sistemi koordinat, enot, konstant in lestvic za merjenje časa

Astrometrija je nauk, ki preučuje leg in gibanj vesoljskih teles.

523 Sončni sistem

523-52 Kozmogonija, nastanek sončnega sistema - 524.8

Kozmogonija je veda, ki preučuje nastanek sončnega sistema iz bajeslovnega in znanstvenega vidika. Kozmologija pa je veda, ki preučuje nastanek sončnega sistema izključno z znanstvenega vidika. Kozmografija je veda, ki opisuje nebesna telesa in vesolje.

523.2 Splošne lastnosti sončnega sistema

523.3 Luna in sistem Zemlja-Luna

523.31 Zemlja kot zvezdnato telo

523.31-383 Letni časi - "32"

LETNI ČAS		NASTOPI OB	OPIS
POMLAD	20. marec	20h in 16m	spomlad. enakonočje - ekvinokcij (srednjeevropski čas)
POLETJE	21. junij	15h in 24 m	poletni sončni obrat - solsticij (poletni čas)
JESEN	22. september	06h in 54m	jesensko enakonočje - ekvinokcij (poletni čas)
ZIMA	22. december	2h in 15m	zimski Sončev obrat - solsticij (srednjeevropski čas)
Poletni čas traja od 31. marca (ob 2. uri premaknemo uro na 3), konča pa se 27. oktobra (ob 3. uri zjutraj premaknemo uro na 2).

Letni časi so poznani v našem pasu, v tropskih delih pa ne izgledajo tako (tam imajo monsune itd.)
Ekliptika je navidezna letna pot sonca po nebesni krogli (23 ⁰ 27 '), ki jo opravi Sonce v enem letu. Spektralna analiza je dokazala, da je hitrost gibanja Zemlje okoli 30 Km/s. Pozimi je malo večja 30,3 Km/s, poleti malo manjša okoli 29,3 Km/s. Na voljo vam dam še naslednji hiperpovezavi: Zemlja- (2002-12-20) Simulacija / animacija: gibanje Zemlje okrog Sonca in letni časi.
Nastanek vesolja in osončja (2002-12-20) IZ VSEBINE: Zemlja je MODRI PLANET, kar 75 % njenega površja pokrivajo morja in oceani ... noč), ki je za 23o27' nagnjena glede na Zemljino orbito okrog sonca (letni časi),; ...

523.31-423.3 Bibavica (plima in oseka)

523.31-852 Atmosfera (zemeljsko ozračje)

523.4 Planeti in njihovi sateliti. Planetologija (nauk o zvezdah premičnicah)

523.4 Vsebina devetih planetov (2002-10-07) Dostop s pomočjo gesla!
Vsebina Devetih planetov. Uvodna stran. Uvod k Devetim planetom. Kaj je novega. Hitri ogled. Pregled Sončevega sistema. Sonce. Sončni mrk 11. avgusta 1999 v Sloveniji. Obravnava: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Saturn, Jupiter, Uran, Neptun, Pluton...

523.41/.43 Zemeljski notranji planeti

523.41 Merkur

523.42 Venera

523.43 Mars

523.44 Majhni planeti. Asteroidi. Planetoidi

523.45/.48 Zunanji planeti

523.45 Jupiter

523.46 Saturn

523.47 Uran

523.481 Neptun

523.482 Pluton

523.489 Domnevni planeti

523.6 Medplanetna materija. Kometi (zvezde repatice). Meteorji in meteoriti

523.6 Kuiperjev pas in Oortov oblak (2002-10-07) Dostop z geslom!
Iz vsebine: Kuiperjev pas in Oortov oblak. Leta 1950 je Jan Oort opazil, da: še ni bil opažen komet z orbito, ki bi nakazovala, da prihaja iz medzvezdnega prostora ...

523.68 Meteorji. Meteoridi. Meteoriti - 552.6

gl. geologija!

523.684 Tektiti. Aavstraliti. Moldaviti

523.9 Sonce. Fizika Sonca

523.9-33 Dimenzije

523.94 Mirno Sonce

523.942 Fotosfera

523.98 Aktivno Sonce. Sončna aktivnost - 550.2

524 Zvezde in zvezdni sistemi. Vesolje

Astrognozija je veja astronomije, ki obravnava sliko zvezdnega neba (88 ozvezdij) z atlasi, globusi, kartami in imeni svetlejših zvezd.

524.1 Kozmični žarki. Primarni kozmični žarki

524.3 Zvezde

524.3-355 Spekter (svetlobni trak)

524.31 Enojne zvezde. Zvezde, ki se ujemajo po svetlobni moči in vrsti spektra

524.33 Spremenljive zvezde. Notranja spremenljivost zvezd

524.37 Planetne meglice

524.38 Dvojne in večkratne zvezde. Binarni sistemi

524.4 Zvezdne kopice in zvezdni oblaki

524.5 Medzvezdna materija. Meglenice

524.57 Medzvezdni prah

524.6 Galaksija. Rimska cesta

524.7 Izvengalaktični sistemi

524.8 Vesolje. Metagalaksija. Kozmologija (že omenjeno)

527 Pomorska (navtična) in zrakoplovna (aeronavtična) astronomija. Navigacija

[RTF]Katalog znanj za predmet navtika (2002-10-04) Ni dosegljivo!
File Format:Rich Text Format - View as HTML
Iz vsebine: Prakticna astronomska navigacija: Določanje ... module elektronskih navigacijskih sistemov
- GPS ... Razne vrste (žiro kompas = giro kompas) giro kompasov ... indukcijske kompase, astronomski kompas ...

527.6 Linijska navigacija

527.62 Določanje pozicije (v letalih)

527.63 Čitanje kart

527.64 Let k določenemu cilju

527.7 Način za odpravo ovir

527.8 Navigacija doleta

528 Geodezija. Topografska izmera. Fotogrametrija. Daljinsko zaznavanje. Kartografija

Geodezija ali zemljemerstvo je nauk o merjenju in kartografskem upodabljanju zemeljskega površja.

Sicer ima izraz geodezija dva pomena:

1. praktična geometrija

2. zemljemerstvo

Zemljemerstvo je bilo nekdaj geometrija, danes je praktičen del tega šel v geodezijo. Geodezija izhaja po tabelah iz astronomije, za kar lahko iščemo vzrok v preteklosti. Nekaj časa je Aleksandrijsko knjižnico vodil veliki Grk Eratostenes (Eratosten), ki je kot prvi nam znani človek precej natančno izmeril obseg Zemlje. Prav to mu je uspelo s pomočjo opazovanja določenih nebesnih pojavov. Dokazal je, da je Zemlja okrogla. V tedanjem egipčanskem mestu Sieni (danes Asuan) se je Eratostenes sprehajal in ob tem naletel na zelo globok vodnjak. Prav na najdaljši dan v letu je Sonce posijalo naravnost v vodnjak. Sonce je bilo v zenitu. Opazil je, da drevesa na ta dan niso imela nobene sence, kar se mu je dozdevalo precej nenavadno. Prav ta spodbuda ga je napeljala h globjemu razmišljanju. Naslednje leto je svoja opazovanja nadaljeval v Aleksandriji, toda v tem kraju so imela drevesa senco. Izmeril je kot, pod katerim je padla senca (7.5 stopinj). Nato je vzel razdaljo med Sieno in Aleksandrijo in to razdaljo delil s 7.5 stopinj. Dobil je 1 stopinjo (krog ima 360 stopinj). Prav tako je dobil obseg Zemlje, ki je znašel 39700 km in pri tem izračunu se je zmotil samo za 300 km. To je bil velik uspeh.

528.02 Geodetske metode merjenja

528.021 Metode merjenja razdalj (telemetrija)

Telemetrija pomeni merjenje razdalj s pomočjo telemetrom. Telemeter je priprava (daljinomer) za merjenje razdalje med opazovalcem in opazovanim predmetom na terenu. Ta naprava se zelo pogosto uporablja v topništvu.

528.022 Metode merjenja kotov in smeri (goniometrija)

Goniometrija je nauk o merjenju kotov, z goniometričnimi funkcijami in je del trigonometrije.

528.024 Metode merjenja višin (s teodolitom ali nivelirjem)

528.026 Metode merjenja zemeljske težnosti (gravimetrija)

528.06 Določitev vrednosti merskih podatkov

528.08 Splošne osnove in teorija merskih postopkov ter konstrukciji merskih instrumentov

528.1 Teorija napak in izravnalni račun

528.1 Študijska področja geodezije (2003-04-23) IZ VSEBINE: geofizika in satelitska geodezija Izravnalni račun Kartografija in topografija … zemeljskega težnostnega polja. Izravnalni račun ali metode, postopki in sredstva...

528.2 Oblika Zemlje. Določanje elementov zemeljskega elipsoida. Matematična, fizikalna in astronomska geodezija

528.21 Osnovna teorija o potencialu zemeljske gravitacije. Nivojske ploskve. Geoidi

528.22 Postopek pri določanju oblike Zemlje

528.23 Matematične ploskve v obliki Zemlje. Geodetske projekcije. Koordinatni sistemi

528.235 Geodetske in kartografske projekcije

528.236 Koordinatni sistemi in transformacije koordinat

528.27 Merjenje težnosti (gravitacije)

*528.28 Astronomsko-geodetsko določanje pozicije. Geografske koordinate

528.3 Deželna geodetska izmera. Določanje stalnih oslonilnih točk

528.32 Merjenje osnovnic

528.33 Triangulacijske mreže - natančna izmera katastrskih zemljišč. Triangulacijske mreže se delijo na 4 rede: velika mreža I. reda, mala mreža II. reda, mreža vzporednih trikotnikov ali III. reda, grafična triangulacija - IV. red.

528.35 Trilateracija

528.38 Postavitev in niveliranje mreže višinskih točk

528.4 Detajlna izmera zemljišč. Topografija

Topografija ali krajepisje je nauk in spretnost, ki se ukvarja z opisovanjem krajev ter jih grafično oziroma kartografsko upodablja. Topografija se ukvarja tudi z manjšimi deli zemeljske površine (reliefnost tal, vodne površine, naseljenostj, etc. in tudi z izdelavo zemljevida).

528.41 Triangulacijska mreža nižjega reda (gl. tudi 528.33)

528.42 Tehnični postopki pri meritvah

528.44 Katastrska izmera

528.45 Mestna izmera

528.46 Meritve zaradi napredka v kmetijstvu

528.47 Pomorska in obalna izmera. Hidrografske meritve

528.48 Inženirska geodezija. Posebna področja geodezije

528.5 Geodetski instrumenti in oprema

528.7 Fotogrametrija

Fotogrametrija je fotografiranje zemljišča za zemljevide.

528.8 Daljinsko zaznavanje: metode in instrumenti

npr. obravnava osnovna fizikalna načela, pridobivanje podatkov, aplikacija

528.9 Kartografija

Kartografija je nauk o upodabljanju zemeljske površine s kartami ali zemljevidi, a tudi risanje in izdelovanje zemljevidov.

529 Nauk o času (kronologija). Koledarji. Določanje časa

dan, enačbe časa, meseci leta, koledarji, merjenje časa, instrumenti za merjenje časa, sončne ure, gnomoni, ipd.

---> 681.11.

Gnomonika je nauk o sončni urah

53 Fizika

53:374.3 IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA POUK FIZIKE V OŠ IN SŠ

53:374.3 GIBANJE PO KLANCU (2002-10-13) Jezik spletnih strani je slovenski. Prikazuje izračun pospeška gibanja telesa po klancu. Program je zelo kvaliteten, primeren za OŠ / SŠ in zastonj!!! Odlični izobraževalni program očitno ni več na voljo?!

53:374.3 FIZIKA (2002-10-13) Slovenska stran za fiziko. Zelo kvaliteten program, primeren za OŠ / SŠ, a žal dosegljiv v ZIP-u. S programom npr. WIN ZIP ga je potrebno razpakirati! Je zastonj (Freeware)! Odlični izobraževalni program očitno ni več na voljo?!

53 PF ČAROBNA ZNANOST>>Predstavitvene strani in online triki. (2002-08-1) stran že dalj časa ni dosegljiva

53 PZ Hiša eksperimentov (2002-07-29) – prvi slovenski center znanosti. Mnogo zanimivih stvari s področja popularne fizike!

Zgodovina fizike

53(091) HISTORY / PHILOSOPHY LINKS (2002-07-23)

Jezik je angleščina. Spletne strani vsebujejo celo zbirko hiperpovezav o zgodovini fizikalne znanosti. Fantastične strani, ki obravnavajo tudi različne slavne fizike (npr. Marie Curie, Werner Heisenberg, Albert Einstein, itd.)

53(091) History of Physics (2002-07-23) Na teh straneh lahko zelo na hitro preletite glavne fizikalne smeri skozi različna časovna obdobja.

53(091) Sunday, July 21, 2002 Edition (2002-07-23)

Pričujoča online revija SUNDAY obravnava tudi zgodovino fizike.

53(091) Wikipedia: Fizika stran že dalj časa ni dosegljiva.
Zgodovina in svet fizikov Zgodovina fizike -- Znani fiziki -- Slovenski fiziki
Nobelova nagrada za fiziko -- Heinemannova nagrada za matematično fiziko.

Sprva so s fiziko označevali vse naravoslovne vede. Danes je fizika veda o naravnih pojavih na neživih telesih, pri katerih procesih se snov kemično ne spremeni. Ko je alkimija postopoma izgubila na veljavo, sta se kemija in fizika zbliževali med sabo. Še v prejšnjem stoletju je bila elektronika oziroma elektrika v domeni fizike, a se je pozneje osamosvojila, kar je bila posledica številnih novih odkritij

53+51:159.9/159.956 NEVRONSKE MREŽE (2002-08-10) Stran ne obstaja več ali pa se je preselila?! GL. COBISS / COBIB!
Mitja Peruš: Biomreže, mišljenje in zavest
Povzetek: avtor se ukvarja s fiziološkimi, psihološkimi in metafizičnimi vidiki zavesti in procesov mišljenja ter dojemanja; za razlago in ponazoritev uporablja matematične ter fizikalne modele nevronskih mrež.

53.01 Teorija. Značaj pojavov

53.03 Ponazoritev in vzroki pojavov

53.04 Učinki pojavov

53.05 Opazovanje in registriranje pojavov. Vidno zaznavanje pojavov

53.06 Uporaba in izkoriščanje pojavov

53.07 Aparati za študij in ponazoritev

53.08 Merilne metode

53.081 Enote. Konstante

53.082 Osnove merilnih metod in konstrukcije instrumentov

53.083 Merilne metode. Direktne meritve. Resonančni postopki. Balistični postopki. Ničelni postopki

53.084 Konstrukcija merilnih naprav. Osnovni sestavni deli

53.085 Naprave za odčitavanje. Skale

53.087 Opazovanje. Registriranje

53.087.2/3 Subjektivno opazovanje

53.087.4 Objektivno opazovanje

53.087.5 Fotografsko registriranje

53.087.6 Grafično registriranje

53.087.9 Pomožne naprave za računanje, štetje in tiskanje

53.088 Napake. Korekture. Vrednotenje meritev

53.089 Usmerjanje. Preverjanje itd.

53.09 Odvisnost pojavov od določenih fizikalnih vplivov: zračnega tlaka, vlage, temperature itd.

530.1 Osnove fizike

530.1 Fizika za začetnike (2005-04-10) Vsebuje: snovni tok, valovanje, svetloba, zvok, toplotni tok, toplotna prevodnost kovin, hladilniki (hladilnik), toplotne črpalke, osmoza itd.

530.11 Absolutno v posameznih pojavih. Eter

530.12 Načelo relativnosti

Velja omeniti čudežno leto 1905, ko je nepozabni Albert Einstein objavil zelo svojstveno in originalno teorijo, ki jo nihče od takratnih fizikov ni zagovarjal. Obrazložil je svetlobne kvante - pojav fotoefekta, ko svetloba izbije iz kovine elektrone, za kar je dobil 1921 tudi nobelovo nagrado. V drugi teoriji je tudi podal svoja razmišljanja o gibanju molekul in atomov. Njegovo najslavnejšo delo pa je vsekakor relativnostna teorija, ki je pomenila za fiziko popolnoma nove poglede na svet.

53.013 Načelo stalnosti in spremenljivosti. Splošna atomistika

530.145 Kvantna teorija račun motenj. Valovna in matrična mehanika

530.15 Akcija in reakcija. Histereza

530.16 Vzročnost in verjetnost. Relacije nedoločenosti

530.17 Načelo podobnosti. Analogije

530.18 Linearnost

530.19 Splošno o osnovnih funkcijah, kot so potencial, intenziteta, kapacitivnost itd. Teorija polja

531/534 Mehanika

Mehanika je nauk o silah; je nauk o mirovanju in gibanju teles ter o vzrokih mirovanja in gibanja.

531 Splošna mehanika

531.01 Matematične teorije

531.1 Kinematika. Prostor. Čas. Gibanje. Hitrost. Pospešek

Kinematika v mehaniki je nauk o zakonih gibanja teles ne glede na sile ali mase.

531.2 Statika

Statika v mehaniki je nauk o ravnotežju teles in se obravnava v povezavi s silami, ki delujejo nanje. Sicer se statika uporablja v gradbeništvu.

531.21 Zakoni statike. Sila

531.22 Sestavljanje in razstavljanje sil. Ravnotežje

531.23 Momenti

531.25 Grafična statika. Analitična statika

531.26 Privlačnost. Potencial

531.3 Dinamika. Kinetika

Dinamika je nauk o gibanju teles in silah, ki delujejo nanje.

Kinetika je nauk o gibanju in silah, ki ga povzročijo.

531.32/.33 Gibanje točke

531.35 Centripetalna in centrifugalna sila

531.36/.38 Gibanje togega telesa

531.391 Dinamika materialnih sistemov

531.4 Delo. trenje. Pasivni odpor

531.41 Delo. Izkoristek

531.42 Teža. Masa. Specifična teža. Gostota

531.43 Splošno o trenju

531.44 Drsno trenje

531.45 Kotalno trenje

531.46 Drsno in kotalno trenje

531.47 Upor rotacijske osi

531.49 Drugi pasivni upori

531.5 Teža. Gravitacija. Nihalo. Balistika

531.51 Zakoni splošnega privlačevanja

531.52 Zakoni padanja

531.53 Teorija nihala

531.55 Zunanja balistika. Pot in gibanje izstrelkov

531.56 Sekundarno gibanje izstrelkov iz zraka. Deviacije

531.57 Gibanje v strelni cevi. Notranja balistika

531.58 Končna balistika. Prodor v cilj

531.6 Mehanska energija

531.61 Energija in gibalna količina

531.62 Zakon o ohranitvi energije

531.64 Potencialna energija

531.65 Kinetična energija

531.66 Trk

531.7 Meritve geometrijskih in mehanskih količin

Meritve dolžin, merilne priprave, meritve ploskev, meritve prostornin, meritve časovnih intervalov, meritve sil, metode štetja

531.8 Teorija strojev. Splošno o tehniški mehaniki

Sicer spada to področje pod UDK = 621.01

532 Mehanika tekočin

532.1 Splošna hidrostatika

532.12 Stisljivost. Elastičnost

532.13 Notranje trenje. Viskoznost. Viskozimetri

Sicer je viskoznost tudi predmet obravnave fizikalne kemije (541.1)! Viskoznost je lastnost tekočine, ki označuje njeno slabo pretočnost (npr. med, idr.), ker prihaja do večjih trenj med posameznimi plastmi te tekočine. V primeru, da zvišamo temperaturo za eno enoto, pada s tem vrednost viskoznosti tekočine za dva odstotka. Fluidnost pa je lastnost tekočine, ki označuje njeno dobro pretočnost, kajti trenje med plastmi tekočine je majhno.

Viskoznost tekočin se meri s pomočjo različnih viskozimetrov (VISKOZIMETER). Npr. merjenje viskoznosti po Höpplerju (kroglici, ki ji merimo čas padanja, se vali po steni steklene cevi, ki je napolnjena s tekočino), po Englerju (kapilarni viskozimeter, ki je še zlasti primeren za merjenje viskoznosti olja, kajti meri se čas pretoka 200 ml, po Ostwaldu (meri se čas, v katerem steče določen volumen skozi kapilaro), po Fordu, po Haakeju, itd. O viskoznosti in o viskozimetrih lahko izveste še več na naslednjih spletnih straneh:

[DOC]13 (2002-09-17)
Tip datoteke: Microsoft Word 97 - v obliki HTML
Spletni dokument obravnava tudi viskoznost. Notranje trenje v tekočinah; viskozne sile se upirajo relativnemu gibanju delov tekočine. Za ogled te strani priporočam html verzijo, kajti DOC verzija se dalj časa nalaga!

Uvod: (2002-09-17) Stran ne obstaja več ali pa se je preselila?!
Fordova čaša je zelo praktičen pripomoček za merjenje viskoznosti tekočin. Pred vsakim lepljenjem je dobro pregledati kakšna je viskoznost lepila.

Oprema(2002-09-17)
Spletni dokument obravnava različne sodobne viskozimetre npr. METTLER DL35. VISKOZIMETRI Merilniki viskoznosti tekočin, Hoppler BH2, idr.

532.135 Reologija

532.2 Ravnotežje tekočin

532.29 Libele. Vodne tehtnice

532.3 Potopljena in plavajoča telesa. Stabilnost. Metacentri

532.5 Gibanje tekočin. Hidrodinamika

532.57 Meritve hitrosti in pretoka

532.58 Tlak, ki ga povzroča relativno gibanje teles in tekočin. Upor proti gibanju

532.6 Površinski pojavi. Površinska napetost. Tanke plasti. Kapilarnost

532.7 Kinetična teorija tekočin. Difuzija. Raztopine

532.71 Osmoza - Kliknite OSMOZA dosegljivo tudi pri UDK 541.8 (raztopine). Stran se je preselila?! GL. 541.8!!!

532.78 Kristaliziranje tekočin in raztopin

533 Mehanika plinov. Aerodinamika. Fizika plazme

533.1 Lastnosti plinov

Elastičnost, aerodinamika, dinamika letal, helikopterji, padala

533.7 Kinetična teorija plinov

533.9 Fizika plazme

534 Nihanja. Akustika

Akustika je nauk o zvoku.

534.011 Transverzalno valovanje je prečno oziroma nihanje v poševni smeri (npr. svetlobno nihanje oziroma valovanje).

534.012 Longitudinalno valovanje je vzdolžno nihanje oziroma nihanje po dolžini (npr. zvočno valovanje).

535 Optika. Svetloba

Optika je nauk o svetlobnih pojavih.

535.6:159.9 A Barve (2003-04-27) IZ VSEBINE: OSNOVNE LASTNOSTI BARVE. PRIMARNE IN SEKUNDARNE BARVE. ODNOS MED BARVAMI. BARVNE ILUZIJE. PSIHOLOGIJA BARV. veliko o tem na: naslovu izdelala: Alenka Krapež viri.

535.6:159.9 B1 Goethes Farbenlehre in B2 Farbenlehre / Online-Kurs (2003-04-27) Jezik spletnih strani je nemški. Zelo nazorno predstavljajo zgodovino barv (zgodovina barv), nauk o barvi (znanost o barvi), vrste barv, psihologija barv itd.

536 Nauk o toploti. Termodinamika

Termodinamika je nauk o zakonih, pri katerih se toplota spreminja v gibanje in obratno.

536.63 Specifična toplota

SPECIFIC HEAT(2002-09-19)
Iz vsebine: SPECIFIČNA TOPLOTA IN PRINCIP ENAKOMERNE PORAZDELITVE ...

Specifična toplota in toplotna prevodnost(2002-09-19)
Iz vsebine: Specifična toplota pa nam pove za koliko se segreje snov, ko ji dovedemo toploto ...

536.722 Entalpija jeenota pri termodinamiki, ki je lahko negativne ali pa pozitivne vrednosti. Fizikalna - kemijska znanost pozna različne vrste entalpij. Npr. Prosta entalpija: kako je možno entalpijo v sistemu izkoristiti, sežigna entalpija (koliko toplote se pri sežigu snovi sprosti), tvorbena entalpija (toplota, ki se sprosti ali pa porabi pri nastanku npr. 1 mola plina), reakcijska entalpija (toplota, ki se pri reakciji sprosti ali pa porabi), izparilna entalpija (je vedno pozitivne vrednosti in velja za idealne tekočine, ki ne asocirajo in ne disocirajo), entalpija raztapljanja (podana je za 1 mol topljenca v veliki količini topila - vode), nevtralizacijska entalpija (velja samo za reakcije med močnimi kislinami in močnimi bazami, kajti pri tej entalpiji se vedno sprosti energija).

536.75 Entropijaje osnovni pojem klasične fizike in v osnovi pomeni, da se v termodinamičnem sistemu določena energija ne more spremeniti v mehansko delo. Pojem entropije uporabljajo npr. tudi v informacijski znanosti in celo v lingvistiki (jezikoslovje). Če želite nekoliko več izvedeti o entropiji si oglejte naslednje povezave:

Entropija(2002-09-19) - Fizikalni vidik
Iz vsebine: Entropijski zakon, ali drugi zakon termodinamike je eden najosnovnejših zakonov fizike. Do njega so prišli v začetku 18. stoletja ...

ENTROPY(2002-09-19) Fizikalni vidik
Iz vsebine: 8. ENTROPIJA. Nova fizikalna količina, povezana s smerjo fizikalnih procesov . ... Entropija sistema je naravni logaritem števila različnih možnih porazdelitev. ...

Doktorska disertacija Primoža Jakopina: 6. Entropija (2002-09-19) Informacijski vidik
Iz vsebine: Entropija. ... 6.2 Entropija n-terčkov za oba vzorca. V tabeli 68 so navedene entropije za prvi vzorec, v tabeli 67 pa za drugi vzorec. ...

537 Elektrika

Aplikativni del elektrike se uporablja pod UDK = 621.3. 1.Elektrika je vrsta energije, je fizikalni pojav, kateri učinki so v zvezi z gibanjem in medsebojnimi odnosi posebnih delcev materije - elektronov.

2.Električni tok

539 Fizikalna zgradba snovi

539.1 Jedrska fizika

539.1(091) ZGODOVINA ATOMSKE IN JEDRSKE FIZIKE
ZGODOVINA ATOMSKE IN JEDRSKE FIZIKE. Spletne strani obravnavajo tudi grškega filozofa Demokrita, ki je že okoli 400 let pred našim štetjem trdil, da snov sestavljajo majhni nevidni delci, atomi. Na teh straneh boste lahko izvedeli še mnogo več!

539.2 Lastnosti in sestava molekularnih sistemov

539.3 Mehanika elastičnih teles. Elastičnost. Deformacija

539.4 Trdnost

Po evropskem uradnem listu z leta 1991:

P 002 Fizika UDK = 53

P 180 Metronomija, instrumenti in tehnika po UDK = 53.08

(Metrologija 389, metronomi 681.83) Specializacija na področju fizike, na kakšen način oprijemljivo oz. kvantitativno zaznati določene pojave v naravi (Geiger Müllerjev števec)

P 190 Matematična in splošna teoretska fizika, klasična in kvantna mehanika, relativnost, gravitacija, termodinamika

Težko določimo UDK, toda po novejšem vrednotenju spada vse to v področje fizike.

P 200 Elektromagnetizem, optika, akustika 535, 534, 537.8 / Torej po UDK je to razdrobljeno na petih mestih.

P 210 Fizika elementarnih delcev, kvantna teorija

P 211 Interakcije velike energije, kozmični žarki 524.1 /Področje velike specializacije/raziskave stanejo veliko denarja/ G. Peterlin je šel v ZDA dokončati svoje raziskave, ker pri nas v Sloveniji ni bilo dovolj sredstev.

P 220 Jedrska fizika 539.1, (Jedrska tehnologija T=160)

P 230 Atomska in molekularna fizika 539.1

(laserska tehnologija = 165)

P 240 Plini, dinamika tekočin, plazme 533, 531.3, 533.9

P 250 Fizika trdne snovi, kristalografija 548, 532.2

Fazna ravnotežja 536.775

P 260 Elektromagnetizem trdne snovi, magnetna resonanca, relaksacija, spektroskopija 535.33/.34, 537.8 Tovrstna področja se pojavljajo pri kemiji in biologiji.

P 265 Fizika polprevodnikov 537.311 (tehnologija)

54 Kemija

54 ChemLin - Der Internetpfad zur Chemie - Virtuelle Bibliothek ... (2002-07-30) Online kemija nudi mnogo zanimivih stvari kot npr. polimere, laboratorijska tehnika in še mnogo drugih virov s področja kemije. Jezik spletnih strani je nemški.

54 o Chemie.DE: Der Chemie Informations-Service (2002-07-30)
Kemija online za odrasle in napredne. Jezik spletnih strani je nemški.

54 m Chemie-Online - die Seite für Schüler und Studenten (2002-07-30) Mnogo zanimivosti o kemiji za srednješolce in študente. Jezik spletnih strani je nemški.

54(031) Chemie-Werkzeugkasten (2002-07-28)
Strokovni kemijski slovar pojmov, ki vsebuje periodni sistem, akronime (konvencionalne kratice), banko podatkov, itd. Jezik spletnih strani je nemški.

54(031) Thomas Seilnachts Chemielexikon (2002-07-28)
Leksikon kemije z zelo bogato vsebino! Jezik je nemški.

54.000.1 Methodischer Kulturalismus: Philosophie der Chemie (2002-07-29) Jezik spletnih strani je nemški. Naslov online strani je filozofija kemije. Strani preučujejo različne kemijske teorije in modele ter jih aplicirajo na naravne sisteme, ipd.

Evropski uradni list z leta 1991:

P 003 Kemija

P 300 Analitska kemija UDK=543

P 305 Kemija okolja - tehnologija je pod 6. Snovi, ki onesnažujejo okolje ali so za delovanje družbe in narave neobhodno potrebne so lahko v domeni kemije (npr. ozon)

P 351 Kemična struktura UDK=541.61

P 352 Površinska kemija 541.183 (mejne ploskve)

P 360 Anorganska kemija UDK=546

P 370 Makromolekulska kemija 541.64

P 380 Jedrska kemija 541.28

P 390 Organska kemija - več o tem si lahko ogledate pod 547!

P 395 Organsko-kovinska kemija 661.78

P 400 Fizikalna kemija 541.1 (kristalografija P 250)

P 401 Elektrokemija 541.13

P 402 Fotokemija 541.14 (laserska tehnologija T 165)

P 410 Teoretična kemija, kvantna kemija 541.49 (agrokemija B 434 gre v aplikacijo, klinična kemija B 190).

Kemijo so ljudje že zelo zgodaj poznali, le imenovala se je drugače; v bronasti, bakreni in železni dobi. Vse kovine je bilo potrebno po posebnem postopku pridelati, za kar je bilo znanje kemije neobhodno potrebno.

Egipčani so uporabili svoje kemično znanje za pripravo zdravil in za mumificiranje, kar pa je bilo v domeni svečenikov.

Aleksandrijska šola je namesto izraza kemije uporabljala naziv HEMI, kar pomeni v prenesenem pomenu nekaj črnega - čarovniškega. Dolgo časa so kemijo imenovali hermetska umetnost. Če je nekaj ekstremno zaprto še danes pravimo, da je to hermetično.

Kemija je nauk o snovi, ki se spreminja. Kemija je naravoslovna veda, ki preučuje lastnosti snovi in zakone po katerih se te snovi medsebojno spreminjajo. Spremembe naravnih teles, ki se tičejo samo stanja teles in se pri tem procesu snov bistveno ne spremeni so fizikalne spremembe. Ko pa se snov spremeni v eno ali več snovi so to kemijske spremembe.

Kemija se deli na:

1. Organsko kemijo: snovi, iz katerih so sestavljena bitja ali organizmi so organske snovi

2. Anorgansko kemijo: snovi, ki sestavljajo neživa bitja, so anorganske snovi.

Organske snovi so spojine, ki so zapleteno sestavljene in vsebujejo ogljik. Pri višji temperaturi organske snovi izgorijo v pepel. Ta predstavlja nezgorljive snovi, ki so anorganske. Pri izgorevanju organskih snovi se ogljik izloči kot ogljikov dioksid.

Elementi: nekovine - halogeni elementi, kisik, kovine petih skupin - prehodni elementi.

Alkimija je čarovniška kemija, ki je hotela iz nežlahtnih kovin narediti žlahtne (iz železa dobiti zlato). Alkimija se pojavlja z nastankom denarnega gospodarstva. Surovina za izdelavo denarja postane zlato in srebro. Predpona AL- izhaja iz arabščine, pred tem so imenovali to vedo kimija. Pozneje se je alkimija povezala s pravo kemijo. Eksperimentiranje alkimistov je precej koristilo znanosti. V različnih opremljenih laboratorijih so alkimisti spoznavali lastnosti kovin, a kemija se je začela osamosvajati in spodkopavati alkimijo.

Paracelzus je zdravnik, ki je vpeljal nove metode. Raziskoval je vpliv živega srebra na ljudi in je bil tudi v Idriji. Sicer je bil zdravnik, magik, a tudi alkimist. Sicer je trdil, da je naše zdravstveno stanje odvisno od primernega razmerja določenih snovi v našem telesu, ki so po njegovem mnenju bile sol, žveplo in živo srebro. Alkimijo sicer uvrščamo pod filozofijo (panceia - načelo nežlahtnosti v žlahtnost) in ima vrstilec UDK = 133.5 : 54!

Prišlo je obdobje, ko je bila alkimija naposled le premagana od kemije. Sloviti filozof empirik Francis Bacon je v 16.stoletju s svojim slavnim delom "NOVI ORGANON!" razvil in okrepil metodo indukcije pri raziskovanju naravnih pojavov. Glauber je izdelal kisline, soli kot pripomoček za ravnotežje peristaltike (peristaltično gibanje, črvasto, od volje neodvisno ritmično gibanje mišičevja v črevesju). Razvili so zakone volumna in tlaka - fundamentalno kemijo so ločili od eksperimentalne, nato sledi obdobje flogistonske teorije (negativna snov, ki nastane pri izgorevanju), Schele je odkril klor, izum tehtnice, Black je pred 250 leti odkril ogljikov dioksid, Priestly je odkril kisik, Cavendish je pred 220 leti obrazložil sestavo vode (1791). Lavoisier je zadal smrtni udarec flogistonski teoriji. Uspela mu je sinteza vode, osnoval je kalorimetrijo, pred 220 leti je nastal prvi učbenik kemije, Dalton - zakon o mnogokratnih utežnih razmerjih, avogadrovo število, atomske teže, Richter je sestavil prvo tabelo o ekvivalentih - osnove stehiometrije ; Wöhler sintetiziral iz anorganskih snovi organsko - sečnina, Liebig je poveličeval kemijo - umetna gnojila, Frankland je trdil, da organske kemije ni, da je vse možno obrazložiti z anorgansko kemijo - sinteza ocetne kisline, Dumas je razvil kemične radikale, Van't Hoff je razvil stereometrijo oziroma stereokemijo (1. nauk o telesih v prostoru, 2. računanje prostornine teles// Stereokemija je nauk, ki preučuje kemične spojine v zvezi s prostorsko razvrstitvijo atomov ali atomskih skupin v molekulah), termodinamika, pred 150 leti Mendeljejev na osnovi teorije dognal obstoj dveh elementov, ki so ju pozneje odkrili, Rutherford - prvi model atoma, M.Curie - radioaktivnost, Bohr - 1920 teorija o atomski strukturi, DNA - nukleotidi - ugotavljanje starosti in sorodstvenosti. Kemijska tehnologija je posebno poglavje 541 - Nekatera področja so se razširila, medtem ko so druga zakrnela.

Opombi: 543 se pojavlja pri vseh drugih vedah - metoda dela ni toliko znanstvena disciplina. 548 organske snovi - Gen Shen - struktura te snovi je še v današnjih dni ostala neznanka.

Pod 54 se obravnavajo agregatna stanja snovi, indikatorji, katalizatorji, strukturne formule, izotopi, Sinteza, kemijske enote in konstante itd.

541 Teoretična kemija

541.1 Fizikalna kemija

Raziskovalne metode so fizikalne, a snovi so kemične. Prof. Samec je raziskoval fosfor v škrobu (slovenski fizikalni kemiki: Dolar, Hadži, - struktura atomov in molekul. Raziskovanje raztopin, koloidov, itd.

541.131 Faradayevi zakoni (Faradeyevi zakoni) (2003-10-15) IZ VSEBINE: Faradayeva konstanta, elektroliti, elektroliza, 1. Faradayev zakon, 2. Faradayev zakon (Faradeyev zakon). Kot zanimivost si še oglejte naslednjo spletno povezavo: Faradayeva kletka (Faradeyeva kletka) (2003-10-15) IZ VSEBINE: indukcija, strela, električni naboj, lightening.

541.132 Zgradba atoma (2003-02-10) IZ VSEBINE: Električno nabite atome ali atomske skupine imenujemo ioni (ion). Pozitivno nabite imenujemo kationi (kation) in negativne anioni (aninon). ...

541.135 ELEKTROLIZA (2003-02-10) IZ VSEBINE: V vodni raztopini CuCl 2 se nahajajo kationi Cu 2+ in anioni Cl - . Pod vplivom električnega toka potujejo kationi bakra na negativno katodo (anioni gredo k pozitivni anodi). ... Ključne besede: elektroliza, kationi (kation), anioni (anion), katoda, anoda.

Poglavje o viskoznosti pri 532.13!

541.2 Atomska teorija

stehiometrični zakoni, atomska masa, jedrska kemija.

541.4 Spojine. Kompleksna kemija

541.5 Valence. Vezi. Afiniteta

Afiniteta je v kemičnem pomenu sila, ki veže elemente v spojine.

541.6 Kemična struktura

541.7 Alotropija. Fizikalna izomerija

541.8 Raztopine. Raztopnost - Se obravnava tudi pod 532.7

Raztopina je homogena ali heterogena mešanica dveh ali več snovi in je sestavljena iz topila ter topljenca.
Snov, ki je v prebitku se imenuje topilo.
Snov, ki se v topilu raztopi pa imenujemo topljenec.
Glede na agregatno stanje je lahko topilo tekoče, trdno ali plinasto, prav tako topljenec.

Raztopine in barva raztopin:. (2002-09-12) Stran se je preselila?!
Štiri dijakinje Gimnazije Vič (Ruti Rous, Andreja Vedenik, Dalida Smlatič,
Urša Zrimšek) so imele nalogo, da naredijo spletne strani o raztopinah in fantastično jim je uspelo! Strani obravnavajo tudi pojav raztopnosti!

542 Praktična laboratorijska kemija. Eksperimentalna kemija. Prerparativna kemija

Laboratorij, posoda, pripomočki, gorilniki, delo s plini itd.

543 Analitska kemija

543.2 Kemično analitske metode

543.3 Analiza vode

Se obravnava tudi pod 663.6

543.4 Metode spektralne analize. Optične analitske metode

543.5 Fizikalno-kemično analitske metode (razen optičnih)

543.544 Kromatografija (analizna kemija) VIRI ZA SEMINARSKE / RAZISKOVALNE NALOGE

KROMATOGRAFIJA

Kromatografija je fizikalno - kemijskipostopek za ločevanje zmesi (npr. zelo pogosto se uporablja za ločevanje barvnih zmesi, ipd.)

ASSELBORN, W.(1999). Šolski kemijski poskusi z varnim odstranjevanjem odpadnih snovi. 1. natis. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije,str. 13 – 16.

ABS: Priročnik opisuje postopek predelave in odlaganja snovi, glavne značilnosti kemijskih reakcij, model delcev, zrak, kisik, voda, vodik, kovine, različne kemijske zakone, žveplo, različne alkohole, etre, maščobe in še marsikaj drugega.

Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija

COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?

LEWIS, M.(1997). Kemija. Shematski pregledi. 1. natis. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, str. 48.

ABS: Priročnik je bolj kot ne mišljen za pridobivanje hitrih in osnovnih informacij o določenih področjih anorganske, fizikalne in organske kemije. Tako priročnik obravnava kemijsko računanje, zgradbo atoma, strukturo in kemijske vezi, fazna ravnotežja, na kratko o termodinamiki, kinetiko, kemijsko ravnotežje (vključuje metodo kromatografije), kisline in baze, redoks reakcije, kemijske elemente in njih lastnosti, organsko kemijo, reakcijske mehanizme, funkcionalne skupine, polimere. Kot vsak sodobnejši strokovni priročnik vsebuje tudi indeks pojmov.

Lokacija:Knjižnica Šolski center Celje - Kemija

COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?

PROŠEK, M.(1991). Kvantitativna planarna kromatografija. Ljubljana : Kemijski inštitut Boris Kidrič, Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

KLJUČNE BESEDE analitska kemija, kvantitativna analiza, tankoplastna kromatografija.

Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija

COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?

KEMIJA : zakonitosti in uporaba.(1995). 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 156 – 161.

ABS: Učbenik obravnava naslednje teme: pojem mol, avogadrovo število, zgradbo atoma, kemijske vezi, strukture molekul, lastnosti plinov, trdne snovi, fazne prehode, obnašanje ionov v raztopinah, prvi zakon termodinamike, ravnotežje, spremembe, kisline, baze in soli, področje elektrokemije, hitrost reakcij, uvod v anorgansko kemijo, obravnavanje elementov v periodnem sistemu elementov, uvod v organsko kemijo, ogljikovodike, alkohole, organske kisline, amine, aromatske spojine in še marsikaj drugega.

Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija

COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?

543.55 ANALIZNA KEMIJA (2003-02-10) IZ VSEBINE: Demonstracija: prikaz delovanja osmometra. ELEKTROKEMIČNE METODE, ELEKTRODE, razložijo delovanje ionoselektivnih elektrod in jih nekaj našteje. ...

543.6 Analiza različnih snovi. Analitična kontrola v proizvodnih pogojih

543.9 Analiza spomočjo bioloških in biokemičnih reakcij

546 Anorganska kemija

546 MINET - KEMIJA (2002-07-27)
Spletne strani so v slovenskem jeziku in so predvsem namenjene šolarjem, a tudi drugim. Strani obravnavajo uvod v anorgansko kemijo, lastnosti snovi, nahajanje snovi v naravi, itd. Možno se je tudi dopisovati z uredniki.

546 B Vprašanja in odgovori s področja kemije (2005-04-10) [PDF] Vsebuje: kemijska nomenklatura, osmoza (gl.stran 9), osmotski tlak, zakon o ohtanitvi mase, Gay-Lussacov zakon, Avogadrov zakon, molska masa, raztopine, izotopi, elektroliza, ph, disociacija vode, kisline, baze, soli, redoks reakcije, oksidacija, redukcija, kemijsko ravnotežje itd.

546:001.5"5"-03 Periodni sistem elementov

546:001.5"5"-03 A Periodni sistem elementov(2002-07-28) Stran vsebuje eno letečo okno (en POP-UP).PERIODNI SISTEM ELEMENOTOV: RAZPOREDITEV ELEMENTOV PO: atomskem številu, imenu elementa, simbolu elementa, datumu odkritja. Sicer lepa stran, vendar pa je to stran z napako.

546:001.5"5"-03 B Periodni sistem elementov - kovine, polkovine, nekovine (2002-07-28) Glavne skupine. I, II, Periodni sistem elementov, III, IV, V, VI, itd. Zelo lepo izdelano! Obravnavani so kemijski elementi: natrij, kalij, kalcij, aluminij, bor, silicij, dušik, ogljik, žveplo, kisik, vodik, klor, jod, brom, helij, radon, živo srebro, železo, zlato, srebro, baker, itd.

546:001.5"5"-03 C Rutherford 4.5 - Das Periodensystem der chemischen Elemente von ...
Jezik spletnih strani je nemški. Ko boste aktivirali gornji link, boste lahko zagledali periodni sistem in leksikon elementov. Na teh straneh boste lahko tudi našli nekaj podatkov o splošni kemiji, atomski teoriji in o zgradbi atoma. Po mojem mnenju se Vam izplača obiskati te strani.

546.1/.2 Nekovine

546.3/.9 Kovine

547 Organska kemija

547 MINET - KEMIJA (2002-07-27)
Jezik je slovenski. Na teh straneh lahko najdete podatke o zgradbi in osnovnih vrst organskih molekul, zgradbo organskih spojin, itd. Obstaja možnost dopisovanja z uredniki. Spletne strani so še zlasti primerne za šolarje!

547.1 Organske spojine Organske spojine (kratki opisi) (2004-10-31)

Urea je brezbarvna organska spojina v seču, ki nastane z razpadom beljakovin.

547.97 Barvila

BARVILA

BOH, B.(2000). Barvila in naravna barvila : učbenik za izbirne vsebine kemije za devetletne osnovne šole in gimnazije ter srednje strokovne šole. 1. natis. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije.

ABS: Učbenik je namenjen izključno tematiki barvil in naravnih barvil. Podrobneje tudi opisuje postopek barvanja tkanin, postopek ločevanja naravnih barvil med seboj (ekstrakcija).

Povrhu tega vsebuje tudi slovarček neznanih besed in strokovnih izrazov.