|
 
6 MEDICINA. APLIKATIVNE VEDE
61 Medicina
61 S1 Medenosrce - MEdical DENtal Overt Student Resource CEnter (2002-01-22) Medenosrce je spletna zbirka medicinskih vsebin študentov medicine in stomatologije. ...
61 MEDIZIN (2002-07-29)
Jezik je nemški. To je bogata zbirka informacij za zdravnike, farmacevte, paciente in za industrijo.
61(031) Medizin im Internet von A - Z (2002-07-28)
Jezik spletnih strani je češki, angleški in nemški. Ta spletna enciklopedija nudi medicinsko izrazoslovje na področju zdravja, strokovnih terminov, itd.
61(031) Urban und Fischer(2002-07-28)
Online verzija "Roche leksikon za medicino" omogoča profesionalno nabiranje informacij na področju medicine. Jezik spletnih strani je nemški.
61(031):57 Centralna medicinska knjiznica - Biomedicinske baze na strezniku in še mnogo več(2002-07-28)
Biomedicina Slovenica (BS) je slovenska nacionalna bibliografija. Baza podatkov vsebuje tudi povezavo na adam.com / medicinska enciklopedija.
OP: Medicinska terminologija in informatika B 720 je za širjenje znanja v medicinski znanosti, medicinski slovarji, kjer so podane natančne definicije.
Medicina je veda in stroka o preprečevanju, odkrivanju, razpoznavanju in zdravljenju bolezni, rehabilitaciji obolelih, izboljševanju in ohranjanju zdravja ali človeka, živali ali rastlin. Interna medicina pokriva bolezni notranjih organov in organizacijo sistemov. Sodna medicina ali forenzična sicer spada pod pravo in se ukvarja z ugotavljanjem identitete žrtve. EU91 = B 770!
Kratek zgodovinski pregled:
Predhodniki znanstvenikov so bili čarovniki, še zlasti pri medicini je to bilo očitno, saj je bila primitivna medicina zavita v skrivnost. Sprva so bili glavni krivci vseh bolezni razni bogovi, ki so jih preko posebnih ritualov prosili, da bi odvrnili bolezen. S posebnimi rituali so se ukvarjali svečeniki (v ruščini še danes pravijo zdravniku vrač). Skozi stoletja so si vrači pridobili določeno znanje o boleznih in zdravilih (čaji, mazila itd.), odkrili so koristnost termalnih vrelcev (templje so postavili ob zdravilnih vrelcih - zametki toplic). V ljudski medicini se vidijo ostanki teh starih postopkov (npr. antibiotike pridobivamo iz plesni).
V Egiptu in Mezopotamiji nastane poseben zdravniški stan in zdravniški poklic. Ločijo dve vrsti: 1. zdravnik (znanstvenik, umetnik); 2. kirurg (ta beseda pomeni rokodelec)
Takrat je bil kirurg manj vreden kot splošen zdravnik. Takrat še niso poznali narkotičnih sredstev, namreč če so hoteli človeka operirati so ga po vsej verjetnosti morali uspavati z mehanskimi sredstvi.
Egipčani so mrtve mumificirali. Pri tem so truplo odprli in vzeli ven vse mehke organe. S tem so spoznavali anatomijo, saj je znanje anantomije predpogoj za znanje medicine.
V Aleksandriji je služboval zdravnik Herofil, ki je trupla javno seciral.
Pri Egipčanih je bila še posebej razvita farmacija - veda o pripravi zdravil. Pri Grkih je ta izraz pomenil zdravila in kemikalije. Vsako zdravilo vsebuje: osnovno in podobno delujočo sredstvo in sredstvo za izboljšanje okusa.
Hipokrat je znan grški zdravnik, ki mu pravimo oče medicinske znanosti. Obstaja 59 spisov t.i. Hipokratska zbirka, ki jo pripisujejo njemu in njegovim učencem. S hipokratsko besedo morajo novi zdravniki priseči, da bodo spoštovali vsa medicinska načela (da se bodo lepo obnašali, da bodo spoštovali svojega učitelja itd.). Hipokratovo znanje ni bilo na ne vem kakšni višini, saj so že takrat prevladovali verski nazori, ki so prepovedovali seciranje mrličev. Zato so secirali živali, opazovali poškodbe in tako spoznavali anatomijo. Glavno načelo hipokratske medicine je, da je potrebno vsako bolezen natančno opazovati, treba je odpreti organizem v boju proti boleznim. V človeškem telesu so 4 sokovi: kri, sluz ali plazma, rumeni žolč iz jeter in črni žolč iz vranice. Če so ti sokovi med seboj povezani v pravilnem razmerju, je telo zdravo. Hipokratsko zdravljenje temelji na tem, da mora zdravnik poskrbeti za pravilno razmerje teh telesnih tekočin znotraj telesa. Po njemu ima življenje 4 moči:
jedilno moč v jetrih, toplotno moč v prebavilih, miselno moč v možganih in čutno moč v živcih.
V 2.stoletju je živel v Rimu grški zdravnik Galen. Zapustil je 104 medicinskih spisov. Seciral je opice, nakar je pridobljeno znanje prenesel na človeške organe in njegova medicina je obveljala ves srednji vek. Tudi Arabci so bili dobri zdravniki in so izumili v farmaciji nam prvi znani sirup.
V srednjem veku so se začele Galenove dogme podirati. Belgijski zdravnik Vezal je bil profesor anatomije na univerzi v Padovi. Prosil je papeža za dovoljenje, da bi seciral mrliče. Vezal je obdukcijo opravljal sam in pozneje l. 1543 objavil knjigo "O delovanju človekovega telesa". Ta knjiga pomeni pomemben mejnik na področju medicine. Zelo pomembne so ilustracije in z vso pravico lahko Vezala imenujemo kot očeta anatomije. Bil je zdravnik na španskem dvoru Karla V. in Filipa II. Vezal je želel več zvedeti o krvnem obtoku in o delovanju srca, kar pa pri obdukciji ni bilo mogoče storiti. Vezal je zato nekemu umirajočemu odprl prsni koš. Zaradi tega je bil obsojen na smrt, vendar ga je Filip II. pomilostil. Za pokoro pa je moral iti na romanje v Sveto deželo, kjer je tudi umrl. Njegov učenec je bil Servet, ki je postavil zametke nauka o krvnem obtoku, a pozneje je bil sežgan. Angleški zdravnik Harwell je po 12 letih poskusov na živalih odkril krvni obtok in teorijo o spočetju. Od tedaj ločimo žile odvodnice in žile dovodnice.
V 18. stoletju lahko z mikroskopi odkrivajo celice, viruse, bakterije. Organizem sam tvori protistrupe, telo je imun, telo dobiva cepivo proti boleznim.
V 19. stoletju doseže francoski znanstvenik Pasteur revolucijo na področju mikrobiologije. Po njemu izhaja izraz pasterizacija (mleko je segreto toliko, da so mikrobi uničeni, vitamini pa ne). Koch odkrije povzročitelja tuberkuloze, t.i. Kochov bacil. Leta 1846 v Bostonu prvič uporabljajo narkozo v zobozdravstvu. Od takrat naprej je kirurgija enakovredna z medicino. Röntgen je odkril X-žarke. M. Curie je odkrila radioaktivno sevanje. Fleming odkrije antibiotike, ki jih začenjajo uporabljati šele po 2. svetovni vojni. V 20. stoletju pa so tudi začeli s presajanjem organov.
Kirurgi v naših krajih so bili srednjega medicinskega kadra. Kirurg se je kirurgije izučil kot vsake druge obrti in mu ni bilo treba na univerzo. Slovenski izraz za kirurga je ranocelnik. Njegovo delo je bilo obvezovanje ran, naravnanje zlomljenih udov, pomagal je pri porodih, pulil je zobe itd. Marsikdaj je bil ta poklic povezan s poklicem kopališkega mojstra. Za srednji vek je značilna kopališka kultura, a so jo zaradi prihoda kuge ukinili. Lastnik kopališča je bil kopališki mojster, ki se je tudi ukvarjal z masažo, povrhu tega je bil tudi frizer in ranocelnik. Kopališki mojster ali badar je postal sinonim za padarja, ki je imel diplomo in prav kmalu so začeli odpirati šole za ranocelnike. Ljudski zdravniki obstajajo še danes, vendar so to padarji brez diplome.
611 Anatomija
Anatomija je nauk o sestavi in obliki organizma.
Histoembriologija je veda o tkivih in zametku organizmov.
611.1/.8 Sistematična anatomija
611.1 Ožilje. Angiologija
Angiologija je nauk o krčnih žilah.
611.2 Dihala
611.3 Prebavila
611.4 Krvotvorni organi. Limfni sistem. Endokrine žleze
611.6 Mokrila in spolovila. Urogenitalni sistem
611.7 Skelet. Okostje. Skeletne mišice. Koža
611.77/.79 Med.Over.Net - Koža (2002-12-03) Spletne strani prikazujejo funkcije kože, vrste kože, povezanosti z drugimi biološkimi funkcijami ipd.
611.8 Živčevje. Čutila
611.9 Topografska in regionalna anatomija. Somatologija
Somatologija je nauk o ustroju človeškega telesa, posebna veja antropologije.
612 Fiziologija. Človeška in komparativna fiziologija
612.1/.8 Sistematična fiziologija
612.1 Kri. Krvni obtok
612.2 Dihanje
612.3 Prebava. Prehrana
612.4 Fiziologija žlez. Sekrecija. Ekskrecija. Izločanje
612.5 Živalska toplota. Telesna temperatura. Termoregulacija
612.6 Razmnoževanje. Starostne dobe
Gerontologija je nauk o starostnih pojavih in procesih pri ljudeh. EU91= B 670!
612.7 Gibala. Glas. Koža
612.8 Živčevje. Čutila
613 Higiena. Osebna higiena in skrb za zdravje
Higiena pomeni preprečevanje bolezni v naseljih, socialna medicina, na delovnem mestu, medicina dela in v športu.
613.1 Vpliv podnebja
613.2 Higiena prehrane
Dietetika je nauk o zdravem življenju in pravilni prehrani, tudi bolnikov.
613.3 Pijače. Zdravilno pitje
613.4 Telesna nega. Oblačila
613.5 Stanovanjska higiena
613.6 Poklicne nevarnosti. Industrijska higiena. Higiena dela
Radiestezija pomeni diagnozo škodljivih energetskih silnic v okolju.
613.7 Higiena počitka, oddiha in spanja. Rekreacija
613.8 Higiena živčevja. Higiena in morala. Zasvojenost
613.9 Higiena v odnosu do rase, starosti in spola
614 Javno zdravstvo
614.1 Prebivalstvo. Populacija. Upadanje števila prebivalcev. Depopulacija
614.2 Javna in poklicna organizacija zdravstva
614.3 Nadzor nad živili. Sanitarna inšpekcija
614.4 Preprečevanje nalezljivih bolezni
614.6 Higiena pokopališč. Mrlič
614.7 Higiena zraka, vode, in tal
614.8 Nezgode. Nevarnosti za nezgode. Preprečevanje nezgod. Zaščitni ukrepi
Saniteta sicer spada pod zdravniško varstvo. EU91= B 680, 685, 700!
614.9 Higiena živali. Veterinarska higiena
615 Farmacija. Farmakologija. Terapija. Toksikologija
Farmakologija je veda o učinkovanju zdravil na organizem EU91=B 740!
Homeopatija je terapija z majhnimi odmerki naravnih zdravil.
615.1 Splošna in poklicna farmacija
615.2 Zdravila, razvrščena po svojem glavnem učinku
Nekaj besed o antibiotikih in nekaj literarnih virov:
Antibiotik je zdravilo, ki se vgradi v steno bakterije in jo uniči. Poznamo antibiotike širokega spektra in antibiotike ozkega spektra. Najbolj znani predstavnik antibiotikov je penicilin, ki spada med antibiotike širokega spektra zdravljenja.
1.)ANTIBIOTIKI - PLIVINE SPLETNE STRANI(2002-04-16) Dostop s pomočjo gesla! Stran se je preselila na naslov: http://www.pliva.si/
2.)DRAGAŠ, A. Z.: Mikrobiologija. Ljubljana: DZS, 1998.
3.)HREN-Vencelj, H.: Mikrobiologija in epidemiologija. - Ljubljana: Dopisna delavska univerz Univerzum, 1984. 4.)KEMIJA 2000. Učbenik za tehniške in strokovne šole. Ljubljana: DZS, 2000.
5.)KORNHAUSER, A.: Organska kemija za srednje šole. Ljubljana: DZS, 1981.
6.)LIKAR, M.: Mikrobiologija. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. (Leksikoni Cankarjeve založbe).
7.)TIŠLER, M.: Narava, človek in kemija. Ljubljana: DZS, 1985.
615.3 Zdravila razvrščena po svojem izvoru
Transfuziologija je veda o dajanju ustrezne krvi pri različnih težjih poškodbah, kjer je prišlo do velike izgube krvi. EU91= B 580!
615.32 Droga / droge - Konoplja.org (2002-01-22) IZ VSEBINE: Lahko se pojavi tudi v času razsodbe, ko se nekomu namesto zapora naloži javno delo ali zdravljenje. Dopamin Nevrotransmitor, vpleten v mehanizme užitka.
615.4 Farmacevtski preparati. Medicinski materiali in oprema
615.8 Fizioterapija. Fizikalna terapija. Radioterapija
615.8:548-B Kristaloterapija gl. tudi 548-B = Kristalografija
Čudoviti svet kristalovAvtor Albin Škrabl namerava delo prevesti v najbolj znane svetovne jezike.
Balneologija je veda o kopelih in zdravilnih vodah, sestavi in učinkih.
Naravna medicina je terapija z drogami in fizioterapijo.
Rentgenologija je veda o rentgenskih žarkih in njih uporabi v zdravstvene namene.
Apiterapija je zdravljenje z medom.
616 Patologija. Klinična medicina
Patologija je nauk o boleznih živih organizmov. EU91= B 520!
Ftiziologija je veda o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju.
Nefrologija je veda o delovanju in zdravljenju ledvic.
Onkologija je veda o novotvorbah.
Otorinolaringologija preučuje sestavo in delovanje ušes, nosa in grla, torej vso glavo razen možganov. EU91= B 610!
Psihiatrija je veda o duševnih boleznih in njihovi terapiji. EU91= B 650!
616-01/-09 Splošni vidiki patologije
616-057 Medicina dela. Poklicne bolezni
Medicina dela je specializirano aplikativno področje medicine, ki se ukvarja z ugotavljanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni. Na svetovnih iskalnikih boste našli mnogo spletnih strani v zvezi z medicino dela npr. na GOOGL-u: Vabim Vas na ogled naslednje:
Medicina dela, prometa in športa (2002-10-15)
IZ VSEBINE: ... Medicina dela, prometa in športa. Poleg funkcij, znacilnih za vsako ambulanto,
so v program Hipokrat - Medicina dela, prometa in športa vkljucena še ...
Anesteziologija je stroka za preprečevanje bolečine pri operacijah, porodih in za lajšanje bolečin pri neozdravljih boleznih.
Patofiziologija je predklinična medicinska veda o delovanju organizma v bolezni. EU91= B 470!
Pediatrija je veda o boleznih otrok, terapija in preventiva, do spolne zrelosti. EU91= B 660!
Travmatologija je veda o zdravljenju poškodb. EU91= B 580!
616-7 Medicinski in kirurški instrumenti in oprema
Fiziatrija je veda o uporabi svetlobe, toplote, vode, elektrike in mehanike pri diagnozi preventivi in terapiji zdravstvenih motenj. EU91= B 710!
616.1/.9 Specialna patologija
616.1 Bolezni krvnega obtoka in krvnih žil. Kardiovaskularne bolezni
Kardiologija je veda o delovanju srca in ožilja. EU91= B 530!
616.2 Bolezni dihal
616.3 Bolezni prebavil. Gastroenterologija
Gastroenterologija je medicinska veda, ki išče, ugotavlja in zdravi bolezni prebavil. EU91= 0
616.31 Stomatologija. Ustne bolezni
Stomatologija je veda o boleznih v ustni votlini. EU91= B 730!
616.4 Endokrine bolezni. Bolezni hermatopoetskega in limfnega sistema
Endokrinologija je veda o normalnem in spremenjenem delovanju žlez notranjic.
616.5 Dermatologija. Kožne bolezni
Dermatovenerologija je veda o kožnih in spolnih boleznih. EU91= B 630!
616.6 Urologija. Bolezni mokril in spolovil
Urologija je veda o boleznih ledvic in sečil. EU91= B 560!
616.7 Bolezni gibal. Patologija lokomocije. Mišičnoskeletni sistem
616.8 Nevrologija. Živčne bolezni. Nevropatologija
Nevrologija je veda o živčnem sistemu, boleznih in zdravljenju možganov, hrbtnega mozga in perifernih živcev. EU91= B 640!
616.9 Infekcijske nalezljive bolezni
Infektologija je veda, ki obravnava nalezljive bolezni.
Epidemiologija je veda o nalezljivih boleznih in epidemijah. EU91= B 680!
617 Kirurgija
Kirurgija je stroka za ugotavljanje in zdravljenje poškodb, bolezni in operabilnih prirojenih napak (srca in ožilja itd.). EU91= B 600!
Reanimatologija je veda o postopkih za oživljanje.
617.3 Ortopedija
Ortopedija je medicinska veja za proučevanje, preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje deformacij gibalnega sistema. EU91= B 580!
617.5 Kirurgija posameznih delov telesa. Topografska kirurgija
617.7 Oftalmologija. Očesne bolezni
Okulistika ali oftalmologija je veda o zgradbi in delovanju zdravega in bolnega očesa. EU91= B 620!
Iridologija je medicinska spretnost pri sklepanju bolezni na podlagi zenice.
618 Ginekologija. Porodništvo
Ginekologija je veda o zgradbi in delovanju ženskih spolnih organov, ženske bolezni s terapijo.
619 Primerjalna medicina. Veterina
Veterina je veda, ki se ukvarja z bolezni živali.
Zoonoza je vsaka nalezljiva bolezen, ki se prenaša z živali na človeka in obratno (ta termin bi sicer lahko uvrstili pod UDK=616.9!
62 Inženirske vede
*62-1 Splošne značilnosti strojev
62-2 Sestavni deli strojev
62-3 Elementi za krmiljenje tekočinskih tokov. Elementi tekočinskih pogonov. Zapirala
*62-4 Stanja in oblika snovi, površin, predmetov
62-5 Obratovanje in regulacija strojev in procesov
*62-6 Značilnosti strojev glede na gorivo in druge vire toplote
62-7 Oskrbovanje, vzdrževanje in nadziranje strojev in naprav
*62-8 Značilnosti strojev glede na pogon
62-9 Pogonske karakteristike in okoliščine
620 Preiskava materiala. Blagoznanstvo. Energetske centrale. Energetika - gl. 620.9 in 620.9 A!
620.1 Preiskava materiala. Napake v materialu. Zaščita materiala
620.11 Predhodni pregledi materialov. Jemanje vzorcev
620.16 Preizkusi za ugotavljanje primernosti za predelavo in rabo
620.17 Preizkušanje mehanskih lastnosti. Preizkušanje trdnosti
620.18 Preiskava strukture materialov. Metalografija
620.19 Napake v materialu in njihovo ugotavljanje. Kemični in fizikalno kemični vplivi. Korozija. Erozija
620.2 Blagoznanstvo
620.4 Energetske centrale
620.9 Splošna energetika - Energetikaje veja znanosti, ki se ukvarja s preobrazbami energije iz ene oblike v drugo, razvijala pa se je vzporedno z obdelovalno in procesno tehniko. Največkrat gre za pretvorbo prvotne primarne energije v sekundarno obliko, kakršno potrebuje potrošnik. Preobrazbe energije se vršijo v energetskih procesih.
620.9 A O energetiki (2003-04-17) IZ VSEBINE: Energetika je sistematično področje človekovih dejavnosti, ki obsega pridobivanje, pretvarjanje, trgovanje, prenos, dobavo in rabo energije, razen energije ...
621 Splošno o strojništvu. Jedrska tehnika. Elektrotehnika. Mehanska tehnologija nasploh
621.039 Jedrska tehnologija. Jedrska in atomska energija nasploh
621.1 Proizvajanje, razdeljevanje in izkoriščanje pogonske pare. Parni pogonski stroji in naprave. Parni kotli
621.18/181 A Parni kotli (2003-04-04) IZ VSEBINE: Parni kotli (parni kotel): proizvodnja pare od 0,5 t/h do 16 t/h; moči od 1,6 do 19 MW; obratovalni tlak od 6 do 28 bar. Uporaba: ogrevanje ... Stran se je preselila na: http://www.kiv.si/
621.18/181 B Parni kotli tip VR B (2003-04-04) IZ VSEBINE: Začetna stran, B&B doo Brnčičeva 19 tel: 01/ 53 72 451 fax/tel:01/53 72 724 e-mail: B & B doo. program IVAR. Parni kotli - tip VR, ...
621.181 B & B doo (2003-04-04) IZ VSEBINE: TERMOOLJNI KOTLI 10/ Termooljni kotli - tip ODE/C 11/ Trovlečni termooljni kotel - tip ODE/V (vertikalna izvedba). ZA VSE DODATNE ...
621.181:662.2 WVterm doo - Kotli na trdo gorivo (2003-04-04) IZ VSEBINE:... kot pri kotlu S. Kotlu je na vrhu prilagojen parni dom za ... Model SU Kotli na trdo gorivo, ... Toplovodni kotel tip "SU" je konstruiran za kurjenje lesa in premoga. Stran se je preselila na: http://www.wvterm.si/
621.22 Hidravlična energija. Vodna sila. Vodni stroji
621.3 Elektrotehnika
621.315.59 Polprevodniki
SILICIJ IN POLPREVODNIKI
FURLAN, J.(2002). Osnove polprevodniških elementov. 1. natis. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije.
ABS: Učbenik obravnava linearne in nelinearne četveropole, lastnosti polprevodnikov, polprevodniško diodo, bipolarni tranzistor, unipolarni tranzistor, MOS – tranzistor, močnostne polprevodniške elemente, optoelektronske elemente (npr. svetlobni senzorji in sončne celice).
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Elektrotehnika
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
ZAJC, B. (1989). Polprevodniški elementi. 3. pregledana in popravljena izdaja. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehnikoin računalništvo.
ABS: Učbenik opisuje polprevodniške kristale, ki so lahko v termičnem ravnotežju. V tej knjigi najdete tudi razlago o Fermijevi in Boltzmannovi porazdelitveni funkciji. Avtor učbenika nadaljuje s temo polprevodnikov, ki se nahajajo v stanju izven termičnega ravnotežja. V tem učbeniku lahko najdete tudi razlago Poissonove enačbe, NP spoja, diode, bipolarnega tranzistorja, MOS – tranzistorja in še bi lahko naštevali.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Elektrotehnika
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
621.38:004(051) Elektro-N: (2002-10-06) Iz vsebine: Internet revija o elektroniki, radioamaterstvu in telekomunikacijah.
621.39:030 Laboratorij za Telekomunikacije : (2002-10-06) Iz vsebine(telekomunikacija): V okviru ljubljanske Fakultete za Elektrotehniko vam predstavlja: Eng/slo slovar telekomunikacijskih izrazov, kratice ATM, kratek ATM tečaj in še mnogo več.
621.395.6 Telefon
Telefon je komunikacijska naprava, s katero lahko komuniciramo na daljavo. Veda, ki se ukvarja s telefoni in drugimi komunikacijskimi sredstvi, se imenuje telefonija. Zgodovina telefonije se je začela leta 1876, ko je Alexander Graham Bell izvedel prvi telefonski klic. Z njegovim odkritjem se je svet komunikacij precej spremenil. Vrstile so se spremembe in izboljšave osnovnega telefonskega aparata (npr. številčnica, pulzno klicanje, tonsko klicanje, it.). V današnjem času so pridni aplikativci znanstveniki tudi že razvili videofon. Z videofonom slišimo glas sogovornika in ga celo lahko vidimo! Na svetovnih iskalnikih boste lahko našli veliko število referenc, ki obravnavajo telefon in telekomunikacijo.
621.397.132 TV VIDEO COMBI- Grundig (2002-11-08) Iz vsebine: ... tehnologija 100 Hz: televizor s sliko vrhunske ... s hitrim elektronskim snopom polovičnih ... prihodnosti. S televizorji Grundig 16 ... Perfect Clear 100 Hz tehnologija ... Perfect Clear. Elektronski preklop daje ... TV-Guide Elektronski TV spored ... jih nudi televizor. Nobenega ... programska oprema televizorja. Razdeljevanje (elektronska televizija) Strani ni več?
621.4 Toplotni pogonski stroji razen parnih
621.5 Pnevmatična energija. Hladilna tehnika
621.6 Stroji in naprave za transport in skladiščenje plinov, kapljevin sipkih materialov
621.7 Oblikovanje brez odrezavanja
621.8 Strojni elementi. Prenos sile. Prenašala in dvigala. Vezi. Mazanje
621.9 Obdelava z odrezovanjem. Obdelava pločevine
622 Rudarska tehnika
623 Vojna tehnika
624 Gradbeno inženirstvo
624 Spletni imenik za gradbeno dejavnost (2002-08-29)
Osnovni namen Spletnega imenika za gradbeno dejavnost je nuditi potrošnikom in tudi izvajalcem čim večje število informacij s področja gradbeništva in ostalih poklicev, ki se ukvarjajo z izgradnjo, obnovo ali ureditvijo bivalnih prostorov in okolice.
625 Tehnika prometnih poti. Gradnja železnic. Gradnja cest in potov
626 Splošna hidrotehnika. Gradnja kanalov. Urejanje kmetijskega prostora
627 Regulacijska dela na rekah za plovbo. Pristaniške in pomorske gradnje. Plovne markacije, signalizacija, reševanje. Dolinske pregrade in hidroelektrarne
628 Zdravstvena tehnika. Voda. Sanitarne naprave. Svetlobna tehnika
629 Tehnika vozil
629.118.3 Kolesa (kolo, bicikel, bicikli) (2002-12-08) Strani obravnavajo zgradbo kolesa, funkcijo, uporabo, itd.
629.12 LADJE
629.12.01 Svarog: Pomorstvo: Ladijski vijak (2002-08-07)
Koristna stran o pomorstvu. Natančno opisuje delovanje ladijskega vijaka, pojav kavitacije, itd.
Kavitacija
Je razdrečenost tekočine katera nastaja, kadar tekočina z veliko hitrostjo kroži okrog potopljenega dela. V primeru ladje kavitacijo opažamo v področju delovanja ladijskega vijaka. Zaradi obračanja vijaka pritisk vode na njegovih krilih pade na določeno stopnjo. Pri tej stopnji, in pri odgovarjajoči temperaturi okoliške vode, le ta začne izparevati. Zaradi tega v vodi nastajajo parni mehurčki, kateri povzročajo razredčenje vode, ta pa posledično povzroča padanje potisne sile.
Pri obračanju vijaka je na eni strani krila višji tlak kot na drugi. V teritoriju nižjega tlaka nastajajo parni mehurčki, katerih posledica je prekinjanje kontuinitete kroženja vode, zaradi česar je prekinjena potisna sila.
Zaradi padca potisne sile na površini vijaka pride do erozije materiala. Vzrok temu je, da v področju nižjega tlaka delci vode udarjajo v površino vijaka. Ker gre za dokaj majhno površino so ti udarci relativno močni, ter razkrajajo material.
Z ozirom na to opažamo, da ima kavitacija škodljiv vpliv na:
- hitrost (povzroča padanje potisne sile)
- material vijaka (erozija)
- vibracijo vijaka
Da se izognejo številnim škodljivim vplivom se pri konstrukciji vijaka težki, da se kavitacija izniči, oz. izvede na najmanjšo mero.
Vibracije, katere povzroča, so močnejše pri več-vijačnih ladjah. Nastanejo, kadar je razmik med vrhom krila vijaka ter ladje manjši od šestine premera ladijskega vijaka. Pri večjih ladjah mora biti ta razmak še večji (cca. četrtina premera vijaka).
629.7.05 Letalstvo (letala / pilot / pilotiranje). Naprave in instrumenti za vodenje in navigacijo (navigacija).
629.7.054 [PDF]RAZDELEK 2 S5-JAR-FCL 1 Poddel C 2 - C - 14.2.97 1 AMC FCL 1.125 (2002-10-04)
File Format:PDF/Adobe Acrobat - View as HTML opomba: ni dosegljiva!?
Iz vsebine: Indikator smeri - stopnja smeri giroskopa (giro kompas) - namen in funkcija - predstavitev, kazanje - uporaba v povezavi z magnetnim kompasom - mehanizem za, obravnava tudi gps ...
629.73 Revija Krila -: (2002-10-05) Iz vsebine: Slovenska letalska revija o vsem, kar si v zraku lahko predstavljate: od sobnih modelov, ultralahkih letal, jadranja v višinah do motornih športnih, poslovnih in reakcijskih vojaških strojev ter elegantnih poslovnežev in največjih in najhitrejših potniških letal. Tudi malo z roba vesolja. stran se je preselila? Ni dosegljiva!
63 Kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije
63 AgroWeb Slovenija: (2002-10-05) Iz vsebine: Množica različnih povezav na temo kmetijstva, pri nas in v tujini.
Agrikultura. Gozdarstvo. Lovstvo
Agrikultura je bila prvotno veda o obdelovanju zemlje, danes širše vključujoč agronomijo, gozdarstvo (vključno nabiranje gob in zelišč, lov in ribolov), ribištvo, vse vede zootehnike z veterino in vso predelavo razen živilstva z biotehnologijo (tudi razvojna stopnja človeštva, ki jo označuje uporaba motike, pluga in vprege UDK= 63 + 619 + 319 !!!).
Biotehnika je veda o načinu izkoriščanja živih bitij v agrikulturi ali biotehnologiji, ki se naslanja na biološke, tehnične in ekonomske vede v obvladanem (naravnem ali umetnem) okolju. Stroke (gospodarske dejavnosti) biotehnike združujemo v agroživilstvu (T) - UDK= 63 + 661.7 + 663 / 665 z organsko predelavo UDK= 674 / 678. Skupno je ustvarjanje ali/in izkoriščanje dobrin organskega izvora: av B 006. Veterina je pri biomedicini B 750, naravoslovje pa pri temeljnih biovedah UDK 57 - 59 tj. P 004 + B 003.
Krajinska arhitektura (po UDK = 712.3) pomeni načrtovanje in oblikovanje krajine, po EU = T 250 in varstvo narave.
Agroekonomika je kombinacija agroved z ekonomskimi in družboslovjem (delo, organizacija, uprava, trg) 631.1 : 338.5,
agrarne operacije in ruralna sociologija UDK= 316 : 63, matematika, statistika.
002 : 63 Informatika v biotehniki je veda o nastanku, obdelavi, hranjenju in posredovanju biotehniških informacij vključujoč računalniško tehnologijo, po EU = P 175! V Avstraliji se je ta veda najprej razvijala, ker je tam mnogo zakotnih krajev. Bilo je zelo pomembno, da se tudi odročni kraji povežejo v mrežo, ki bi omogočila sprotno informiranje.
63 : 54 Agrokemija je bila prvotno veja kemije za preučevanje vpliva tal na rast rastlin, danes tudi izdelava kemičnih pripravkov za prehrano in varstvo rastlin, ki jih odsvetuje sonaravna agrikultura. UDK 661.15. Po EU = B 434 // T 350!
630 Gozdno gospodarstvo
Gozdarstvo sestavljajo vede o gojenju gozdov, o opisu (dendrografija), merjenju (dendrometrija) in uspevanju dreves (dendrologija), vključujoč plan, varstvo in ekonomiko. UDK= 630 primarna predelava lesa ne spada pod papirno/lesno industrijo B 340.
630*1 + 630*11 Agro/biometeorologija je veda, ki preučuje vpliv vremena in klime na agrikulturo. Omejuje se na mezo- in mikroklimatsko preučitev prostora, pomaga omiliti ujme (bolezni, suša, slana, toča, žled) za gospodarno izrabo normalnih danosti (nasvet, svarilo, posegi) UDK= 551.50 + 58 : 631.95 ; po EU P 500
631/635 Organizacija kmetijstva. Rastlinska proizvodnja (poljedelstvo in hortikultura)
631.3 Kmetijski stroji. Kmetijsko orodje in oprema
Agroindustrija izdelava strojev in opreme za agrikulturo po izsledkih vede o kmetijski mehanizaciji in gradnji UDK= 621 + 631.3 // po EU = T 420, eksploatacija strojev in opreme; agrotehnika UDK 631.173.
631.4 Pedologija je veda o tleh kot naravni tvorbi. Raziskuje tipe, rodovitnost, rabo, onesnaženje in izgubo tal, vključujoč njihovo razvrščanje in kartiranje. Vrste in združbe talnih organizmov preučuje pedobiologija, kemizem agrokemija, fizika pedofizika, izboljšanje pa agromelioracije UDK = 631.4 in prehrana 631.8, po EU = P 510! Enako se imenuje tudi veja psihologije o otroku UDK = 159.922.7
631.5 Biotehnologija je veda o nadzorovani uporabi živih organizmov in njihovih metabolitov v tehnologiji dobrin: kombinacija bioved s tehnologijami (B+T), predvsem mikroorganizmov. Celične in tkivne kulture, genski inženering (transgen, organizmi), antibiotiki, encimi, hormoni itd. UDK = 663 `lahtnjenje UDK = 631.523. Po EU= T 490 glej tudi pri biovedah!
631.67 Namakanje rastlin
Agrohidrologija (melioracije) izboljšuje rodnosti tal v ožjem pomenu ali širše (hidromelioracija) osuševanje in namakanje UDK= 626.8 povezano z urejanjem prostora (varstvo narave /okolja UDK= 719 ; po EU = B 410.
631.8 Gnojila. Gnojenje - Hrana rastlin se precej razlikuje od človekove ali živalske hrane, kajti samo rastline sprejemajo enostavne organske snovi in jih s sončno svetlobo ter klorofilom spreminjajo v organske spojine npr. reakcija nastajanja enostavnega sladkorja (glukoza) v rastlini:
6 CO2 + 6 H2O ® C6 H12 O6 + 6 O2
Ogljikov dioksid in vodo dobi rastlina iz zraka in prsti (zemlje). Od zgoraj navedene reakcije je tako rekoč odvisno življenje na Zemlji nasploh (kje bi bil človek?), namreč iz glukoze lahko nastanejo druge bolj sestavljene organske spojine! Poleg ogljikovega dioksida in vode rastline nujno potrebujejo rudninske snovi. Znanstveniki, še zlasti kemiki so ugotovili, da se nahajajo v rastlinah naslednji elementi: kisik, dušik, ogljik, vodik, kalij, fosfor, žveplo, kalcij, magnezij in železo. Skratka v pepelu so ugotovili vsega skupaj 35 različnih prvin. Na rast rastline vplivajo tudi svetloba, toplota, odpornost in še razni drugi dejavniki.
Kaj so umetna gnojila? Umetna gnojila so spojine, ki vsebujejo vsaj en element, ki je nujen za uspevanje rastline. Delimo jih v: dušikova gnojila (npr. (NH4)2SO4 amonijev sulfat ali NaNO3 - natrijev nitrat), fosfatna gnojila in kalijeva gnojila. Sicer je pa tudi precej kalcijevih spojin v prsti. V današnjem obdobju se uporabljajo tudi mešana gnojila npr. NPK gnojila, ki vsebujejo vse tri prvine - dušik, fosfor in kalij!
OPOMBA: Na spletu nisem našel prav mnogo slovenskih spletnih strani v zvezi s tematiko umetnih gnojil. Za sleherni namig ali prispevek se priporočam!
Nekaj o umetnih gnojilih je možno izvedeti pri povezavi MINET - KEMIJA (UDK 546 - kliknete v slovarčku črko "U")!
Trade Point Slovenia - Pregled carinske tarife (kalijeva, dušikova, fosfatna gnojila ), (2003-02-11) OPOMBA: Ali se je stran preselila?
631.8:661.152 Anorganska gnojila
631.81 Rastlinska hranila. Proizvodnja in uporaba gnojil
631.813 Sestava gnojil. Reakcije. Medsebojno vplivanje
631.816 Uporaba gnojil in gnoja Svarog: Agronomija: Oskrba vinograda (2003-02-11)
631.82 Mineralna gnojila. Kemična gnojila nasploh
631.83 Kalijeva gnojila - omogočajo dobro odpornost (kliknite) SEMENARNA LJUBLJANA - OKRASNE TRATE (2003-02-11) - http://www.semenarna.si/
631.84 Dušična (dušikova) gnojila
631.85 Fosfatna gnojila
631.86/.87 Organska in biološka gnojila nasploh. Hlevski gnoj. Gnojnica, gnojevka
631.87 Druga organska in biološka gnojila
631.872 Listje. Gozdna stelja. Humus. Slama
631.874 Podor (sideracija)
631.879 Kompost. Odpadki. Odplake
631.89 Mešana gnojila
632 Poškodbe rastlin. Bolezni rastlin. Varstvo rastlin. Boj proti škodljivcem
Fitomedicina varstvo rastlin kombinacija bioved s tehnologijami, agrokemija, etnomologija, fitopatologija itd.
633 Poljščine in njihovo pridelovanje
Agronomija je veda o gojenju rastlin za potrebe ljudi in živali. Njivska, vrtna in plantažna pridelava (hmelj, trta, topol, sadje itd), živinorejska raba travinja prvotno poljedelstvo, rastlinska veja kmetijstva UDK= 633/635 po EU= B 390.
Po EU = B 390; poljedelstvo je veja agronomije z njivsko in travniško rabo obdelovalnih zemljišč B 390!
633.15 Koruza - http://www.semenarna.si/ (2003-10-15) IZ VSEBINE: PDF datoteka vsebuje podatke o različnih vrstah koruz (koruza, hibridi), odpornost na bolezni in škodljivce, obrazec za izračun setvene količine itd.
633.791 Hmeljarstvo je veja agronomije za pridelovanje hmelja. Po EU = B 390!
634/635 Hortikultura je veda in stroka o vrtnarjenju, po EU = B 390!
634.1/.7 Pomologija je veda o sadju in sadjarstvu; EU = B 390!
634.8 + 663.2 Vinogradništvo in enologija je veja agronomije in živilstva, ki se ukvarja s pridelavo grozdja in vina. Enologija zajema vse, od pridobivanja mošta pa do kletarstva.
Pivovarstvo je veja živilstva o pripravi pijače na osnovi ječmenovega slada in hmelja, T 430!
639.2 Ihtiologija ali riboslovje je veda o ribah in ribištvu, po EU = B 402!
63 : 67 Biotehniška pedagogika in svetovanje je kombinacija bio-in agroved s pedagogika, poukom in svetovanjem (pospeševanje) vključno publicistika in kmetijsko šolstvo.
634 Arborikultura. Splošna hortikultura
635 Vrtnarstvo. Vrtnarjenje. Hortikultura
635(038):58 Gl. tudi 58(038):635
SLOVAR BOTANIKE stran že dalj časa ni dosegljiva?
Na tem spletnem slovarju boste našli obrazložitve številnih izrazov s področja botanike in vrtnarstva! OPOMBA: Naslov že dalj časa ni dosegljiv (podatek z dne 2003-04-09). Na voljo Vam lahko dam naslednji spletni naslov: Biološkega inštituta ZRC SAZU? (2003-04-09) - Herbarijska zbirka (herbarij). stran že dalj časa ni dosegljiva
636/639 Živinoreja. Živalski proizvodi. Lov. Ribištvo
Zootehnika je veda živinorejcev, ki vključuje obnašanje (etologijo), krmljenje in fiziologijo, prehrane, odbire in razmnoževanje po skupinah: govedoreja, perutninarstvo, prašičjereja, konjereja, čebelarstvo, reja drobnice, kuncev, vodnih, športnih in ljubiteljskih živali. B 400!
Mlekarstvo je veja zootehnike in živilstva, ki se ukvarja s pridelovanjem, obdelovanjem in predelovanjem mleka.
Kaj so to drobnice? Drobnice so drug izraz za ljubiteljske živali.
638.1 Apikultura je veda o čebelah in čebelarstvu.
638.16 Med (lipov med, kostanjev med, akacijev med, idr.)
Oglejte si naslednje spletne strani, ki poročajo o različnih vrstah medu:
LIPOV MED (2002-10-15)
IZ VSEBINE: Lipov med je v tekočem stanju rumen z zelenkastim opalnim odsevom. Strdi se
zelo rad. Diši prijetno po lipovem cvetju in nekoliko draži sluznico. ...
Lunin.net: Nasveti za zdravo zivljenje: Domaca lekarna: Med, ... (2002-10-15) Stran se je preselila!
IZ VSEBINE:... Cvetlični med je dober za srce in ozilje. Lipov med uporabljamo pri prehladnih
obolenjih in težavah z dihali, prav tako sivkinega in žajbljevega. ...
Predelava medu in cebeljega voska(2002-10-15)
IZ VSEBINE:... Lipov med je rumeno zelene barve, ima izrazit okus in vonj po
lipovem cvetju. Lipov med ne sme, še posebno ne v času slabega ...
NASVETI POTROŠNIKOM -Spoznajmo moc medu (2002-10-15)
IZ VSEBINE:... veliko vrst medu, ki so zelo cenjene tudi v svetu, najbolj znane pa so: cvetlični,
gozdni, akacijev, smrekov, hojev, kostanjev, ajdov in lipov med. ...
med!!! (2002-10-15)
IZ VSEBINE:... Cvetlični med. Lipov med. Akacijev med. Smrekov med. Kostanjev med. Hojev med.
Med je eden od redkih prehrambenih artiklov, ki je pridobljen iz čistega naravnega ...
Kako nastane med (2002-10-15) Ni dosegljiva?
IZ VSEBINE:... antibakteriocidni. Ti medovi so: lipov med, med bele detelje in kostanjev med. V medu najdemo tudi aminokisline in minerale...
639.2 Ihtiologija ali riboslovje je veda o ribah in ribištvu, vendar nikar ne zamenjujmo to z ribolovom. Ribniki sredi polja pa spadajo pod agrikulturo.
64 Gospodinjstvo
640 Vrste gospodinjstev
641 Živila. Priprava živil
Živilstvo povezuje biovede z industrijsko tehnologijo olj (oljarstvo), sladkorja in škroba, kruha in testenin (mlinarstvo), pijač, še zlasti piva in vina (enologija), sadja in zelenjave, mesnin (mesarstvo) in mleka z izdelki (mlekarstvo)
642 Obedi. Namizna posoda
643/645 Stanovanje. Stanovanjska oprema
644 Naprave za zdravje in udobnost v stanovanju
645 Stanovanjska oprema
646 Oblačila in nega telesa
647 Hišno osebje
648 Pranje. Čiščenje
649 Domača nega otrok in bolnikov, skrb za goste
65 Vodenje in organizacija poslovanja v industriji, trgovini in prometu
65.01 Metodična vprašanja. Teorija organizacije
65.01+65.018 MUKOZ - Metodologija za ugotavljanje kakovosti organiziranih združb (2004-05-19) Ocenjevanje razmerij, razvrščanje vidikov, dejavniki razmerij, merjenje kakovosti, merila kakovosti.
651 Pisarniška tehnika in organizacija. Pisarniška dela
654 Poročevalska služba in služba obveščanja (organizacija in poslovanje). Telekomunikacije
655 Grafična industrija. Tiskarstvo. Založništvo. Knjigotrštvo
655.59(497.4) Spletne povezave za slovenske založbe
1. http://www.cankarjeva-z.si/(2002-12-16)
Cankarjeva založba (Ljubljana) - založniški program je zelo širok: leposlovje, leksikoni, enciklopedije, učbeniki, znanstvena literatura, itd.
2. http://www.didakta.si/(2002-12-16)
Založba didakta (Radovljica) - še zlasti so dejavni pri izdajanju literature za vzgojo in izobraževanje.
3. http://www.dzs.si/(2002-12-16)
Založba DZS (Ljubljana) ponuja izredno široko izbiro knjig - leposlovje, leksikoni, enciklopedije, učbeniki, znanstvena literatura, itd.
4. http://www.emka.si/(2002-12-16)
Knjižni program Založbe Mladinska knjiga (Ljubljana) obsega najrazličnejše zvrsti: od leposlovja do zahtevnih priročnikov in enciklopedij. Poleg tega založba izdaja tudi audio- in videokasete, CD-rome, zemljevide, revije za otroke, mladino in odrasle, bogata pa je tudi dejavnost klubov.
5. http://www.evropska-unija.si/(2002-12-16)
V prihodnjem letu bo postala njihova založniška dejavnost čedalje pomembnejša za mnoge ustanove v Sloveniji, kajti morali bomo biti na tekočem o dogodkih v zvezi z evropsko skupnostjo
6. GV Založba (2002-11-12) Ta založba predvsem izdaja literaturo s področja ekonomije / ekonomike, poslovanje, itd.
7. http://www.karantanija.si/(2002-12-16)
Založba Karantanija (Ljubljana) - Izdajajo predvsem otroško in mladinsko literaturo, a tudi literaturo za odrasle.
8.http://www.knjigarna.com/(2002-12-16)
Izdajajo knjige visokega kulturnega pomena (npr. Presheren.doc) in učbenike za srednje šole!
9.http://www.ljudmila.org/zalozbacf(2002-12-16)
Izdajajo predvsem knjige, ki so družboslovne in humanistične narave.
10.http://www.modrijan.si/(2002-12-16)
Izdajajo potrjene učbenike, delovne zvezke in učna sredstva za osem- in devetletno osnovno ter srednjo šolo. Založba izdaja tudi revije in splošne priročnike.
11.http://www.mohorjeva.at/(2002-12-16)
Založba izdaja in distribuira knjige in revije.
12.http://www.mszs.si(2002-12-02)
Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport se ukvarja tudi z založniško dejavnostjo v smeri vzgoje in izobraževanja.
13.http://www.namuz-lj.si(2002-12-16) stran že dalj časa ni dosegljiva
Založniški program Narodnega muzeja Slovenije je zelo specifične narave in iz vidika širjenja slovenske kulture tudi zanimiv za potrebe ljubiteljev kulture.
14.http://www.nova-revija.si/(2002-12-16)
Izdajanje revij (npr. Nova Revija) in 13 knjižnih zbirk od beletristike, zgodovine, filozofije, teologije, prava, umetnostne zgodovine pa tja do faksimilov in grafičnih map.
15.http://www.nuk.uni-lj.si/(2002-12-16)
NUK (Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana) pomeni za Slovenijo center informacij. Njihov založniški program je za potrebe slovenskih knjižnic izredno pomemben, kajti NUK izdaja tudi zelo pomembne bibliotekarske priročnike in pravilnike (npr. Prekat, ISBD-eje, ipd.).
16.http://www.ognjisce.si/(2002-12-16)
Njihova založba izdaja revijo Ognjišče in knjige z versko in duhovno vsebino.
17.http://www.orbis.si/(2002-12-16)
Njihov založniški program je dokaj zanimiv, saj prodajajo leposlovne knjige, knjige s področja ekonomije, politike, psihologije, pedagogike in medicine, itd.
18. http://www.prdr.com (2002-12-16)
Založba Prešernova družba je izredna širiteljica kulture, saj se že vrsto let uveljavlja s svojimi priznanimi zbirkami: Koledarske zbirke, itd., izdaja pa tudi reviji Otrok in družina ter Trobentica.
19.http://www.sidarta.si/(2002-12-16)
Založba Sidarta - njihov založniški program je zelo specializiran za izdajanje vodnikov iz retorike, plezanja, kolesarjenja in izletništva.
20.http://www.slo-knjiga.si/(2002-12-16)
Založba Slovenska knjiga izdaja priročnike, poučne knjige, knjige za otroke in mladino mednarodno priznanih avtorjev. Prizadevajo si tudi ohranjati slovensko narodno izročilo v izdajah faksimilov in v raznih zbirkah (npr. slovenske ljudske pravljice).
21.http://www.ucila.si/(2002-12-16)
Izdajajo najrazličnejše zvrsti za otroke, mladino in odrasle. V ta areal lahko uvrstimo izvirno in prevodno literaturo (otroške slikanice, leposlovje, poučna literatura, enciklopedije in leksikone).
22.http://www.uradni-list.si/(2002-12-16)
Založba uradni list v knjižni obliki dopolni njegovo vsebino s komentarji, pravnimi in družboslovnimi učbeniki, priročniki in obsežnimi zbirkami predpisov.
23.http://www.zalozba-tuma.si/(2002-12-16)
Izdaja popotne slovarčke Berlitz in šolske učbenike za nemščino, angleščino in matematiko. Pohvali se tudi lahko s prevodi ameriških uspešnic npr. osebnostna rast in poklicna motivacija.
24.http://www.zrc-sazu.si/(2002-12-16)
Izdajajo znanstveno in strokovno literaturo iz humanistike ter deloma družboslovja in naravoslovja. Izdajajo pa tudi dela v elektronski obliki, kot tudi videokasete.
25.http://www.zrss.si/ (2002-12-16) Zavod Republike Slovenije za šolstvo:
Njihov založniški program je izrednega pomena za sleherno šolsko knjižnico, kajti izdajajo didaktična gradiva (priročnike za učitelje, vodstvene delavce, ipd.), gradiva za učence in dijake, strokovne revije in informativna gradiva.
656 Transportne usluge. Organizacija in kontrola prometa
656.021:629.11 Promet (prometna tehnika) (2002-12-08) Strani vsebujejo mnogo informacij v zvezi s prometom in poročajo o prometnih vozilih npr. kolo, avtobus, vlak, avto, motorna kolesa, itd.
656.1(083.1)Teorija CPP (2004-05-26) IZ VSEBINE: Zelo lepe spletne strani bralca seznanijo z naslednjimi zadevami: prometni znaki (znak), križišča, cestni promet, vožnja, avtomobilska tehnika, cestni predpisi itd.
657 Računovodstvo. Knjigovodstvo
657 Študijska baza - Univerza v Mariboru Računovodstvo in revizija · Upravljalno računovodstvo Računovodske informacije.
657.1:65.012 Poslovodno računovodstvo (2003-05-11) Slikovni prikazi: finančno računovodstvo, stroškovno računovodstvo, poslovodno računovodstvo, model naložbenih odločitev, poslovni proces idr. Avtor slikovnih prikazov: Karl Petrič
657.371 Inventura (2002-11-12) Dobavitelji ] [ Plačilni promet ] [ Zaloge ] [ Inventura ] [ Naročila kupcev ] [ Fakturiranje ... Žiro računi ] [ Arhiviranje Modul INVENTURA je namenjen podpori izvajanja popisa ... popisne liste zalog / Izpis primerjalne liste inventure / Vnos inventurnih stanj, Izpis kontrolnika. Ni dosegljivo?
657.371 Inventura menu (2002-11-12) Namen inventure je, da se uskladijo dejanske (fizične) zaloge in materialne kartice / zaloge v programu materialno knjigovodstvo. Ni dosegljivo?
658 Ekonomika in organizacija podjetja. Trgovinska tehnika
659 Reklama. Informacije. Stiki z javnostjo
659.2:002 Informacijska in dokumentacijska dejavnost
Kliknite INFORMACIJSKA ZNANOST
Kliknite Predavanja pri predmetu Računalniško komuniciranje
Kliknite seznam predavanj pri Podatkovnih zbirkah 2
659.23:004.738.5 UML - poslovno modeliranje (2003-07-10) Obravnava Unified Modeling Language (enotni slikovni jezik za modeliranje delovnih / poslovnih sistemov, diagramske tehnike, elektronsko poslovanje, metamodel, diagram cilja, spletne knjigarne itd. Avtor: Karl Petrič
659.2:007+81'42 Model samoorganizirane kritičnosti in možna uporaba Zipfovega zakona pri analizi besedne strokovne komunikacije (2004-05-19) Avtor: Karl Petrič
Obravnava model samoorganizirane kritičnosti z vidika delovne organizacije, komunikacije v delovni organizaciji (kot zamisel)
66 Kmetijska tehnika. Kemične in sorodne industrije
Je lahko v zelo tesni zvezi z živilsko tehnologijo. Pojavi se npr. vprašanje, kdaj obdelati polja? Prav pri tovrstnih odločitvah, je kmetijstvo zelo odvisno od vremena oziroma od naravnih danosti. Tako je denimo sto let bilo od tega, ko so v Ljubljani opazovali vreme (dr. Furlan). Rezultat je bil sto letno poprečje. Ko pa je iskal posamezno letno poprečje, ki bi se približalo sto letnemu, tega ni bilo možno ugotoviti. Za 3. maja +/- 3 dni ni bilo niti enega dneva več kot 10 ml dežja / 100 let, kar pa ni veljalo za Koper ali Kranj - pojav ekstremnih vrednosti. Kdaj namakati polja? Vreme je težko napovedati. Sestaviti pravilno napoved in pravilno oceniti čas, ki je na razpolagi npr. ko sadimo ajdo.
662 Eksplozivi. Goriva
662.3 Streliva
662.31 Fizikalne, kemične in mehanične lastnosti streliva
662.32 Starejši smodniki
662.33 Črni smodnik
Nemški menih iz 14. stol.(Schwarz - Bertzold) je iznašel črni smodnik. Pripomočki in kemikalije oziroma sestava:
Kalijev nitrat (kalijev soliter), žveplo, oglje.
Sestava:
7,5 g kalijevega nitrata, 1,5 g lesnega oglja in 1 g žvepla. Se zmelje in zmeša v leseni ali keramični posodi. Zmes je temna zaradi oglja. To je t.i. črni smodnik. Ko se prižiga smodnik, se to vedno počenja na prostem in to na mestih, kjer ni ne otrok, ne vnetljivih snovi, ipd.(naj ne bo neprodušno zaprt zaradi nevarnosti eksplozije) zažge. Vzplametel bo plamen, ki ga spremlja velik oblak dima.
Ugotovitev: Kaj se s smodnikom pravzaprav dogaja?
Ko se smodnik zažge poteka termični razpad kalijevega nitrata (2KNO3(s) = 2KNO2(s) + O2 (g)) pri dovolj visoki temperaturi. Kisik, ki pri tem nastane oksidira žveplo in oglje(ogljik). Pri tem nastanejo plini, ki imajo dosti večjo prostornino, kot trdna snov. Zaradi tega petardo tudi raznese, kajti smodnik je v petardih sorazmerno neprodušno zaprt.
662.34 Smodniki, podobni črnemu smodniku, sestavljeni iz anorganskih sestavin
662.35 Brezdimni smodniki
663 Tehnična mikrobiologija
663.1 Mikobiološke industrije. Uporabna mikologija
PivovarnaLaško
http://www.pivo-lasko.si/ (2002-05-15)
ABS:Na teh spletnih straneh lahko najdete številne informacije o tem podjetju, od zgodovine pa tja do reklamnih in sponzorskih dejavnosti.
Lokacija: Na Internetu
LAŠKO: kam in kako.(1995). Laško: [s.n.], str. 8-9.
ABS:Ta turistični vodnik opisuje zgodovino Laškega, zdravilišče, cerkev svetega Martina, Hum, Pivovarna Laško, grad Tabor, Marija Gradec, Šmihel, Krištof, Šmohor, Rečica, itd.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje – Geografija / Turističnivodniki
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
REPE, B.(1993). Knjiga o pivu. Ljubljana: Mediacarso, str. 201 – 216.
ABS:Knjiga zelo lepo opisuje zgodovino pivovarstva in tudi surovine, ki jih proizvajalci za izdelavo piva potrebujejo. Dokaj natančno je obravnavan hmelj, ki pomeni zeleno zlato za mnogo ljudi. Knjiga razlaga tudi pivovarstvo na Balkanu, nastanek piva ter se celo spušča v geografska razmišljanja. V tej knjigi lahko najdemo poleg natančnih in poljudnih opisov tudi različne ocene glede kakovosti piva. Zelo zanimivo je tudi poglavje o različnih reklamnih artiklih za pivo, kot tudi opis različnih podvigov glede pitja piva. Knjiga omenja tudi področje zbirateljstva številnih pivskih rekvizitov in kulinarike. Delo vsebuje tudi literaturo o brošurah, ki pišejo o pivu!
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija
COBISS: Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
663.4 Piva. Sladarstvo. Pivovarstvo
664 Proizvodnja in konzerviranje živil
664.315 Margarina
664.336 Margarina - rastlinskega izvora
Izdelava margarine
SCHLIEPER, C.(1997). Pravilna prehrana : veda o živilih. Celovec; Ljubljana ; Dunaj: Mohorjeva založba, str. 116 – 121.
ABS: Kakšne so prehrambene razmere v svetu? Kdaj in kako se lahko srečujemo s toksično hrano? Velikanska produkcija spodbuja potrošniški ethos, tako da v svetu lahko celo govorimo o upadu kvalitetne prehrane. Avtor nadaljuje pisanje o vrstah živil (npr. konzervirana živila, beljakovinska živila /mleko, sir /, živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate npr. žito, vitamine, minerali v prehrani, gobe, začimbe, poživila npr. kava, alkohol. Na koncu knjige bralec lahko najde tabelo hranilnih vrednosti različnih živilskih artiklov.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Prehrana
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
665 Olja. Maščobe. Voski. Laki. Adhezivi. Gume in smole
665.72 Plini (tudi utekočinjeni plini) BUTAN PLIN, dd (2003-01-22) IZ VSEBINE: BUTAN PLIN DRUŽBA ZA DISTRIBUCIJO PLINA, dd, LJUBLJANA... 3.000 let pr.n.št. Zemeljski plin je najstarejše poznano gorivo. Stare listine dokazujejo, da so na Srednjem vzhodu uporabljali plin že zelo zgodaj. ...
666 Steklo. Lošč. Keramika. Umetni kamni. Cement in beton (nauk o pridobivanju kamenin)
667 Barvilska industrija
669 Metalurgija. Kovine in zlitine
669/669.894 KOVINE (2002-11-21) KOVINE (Avtor: Boris Kraut): Zgodovina, Periodični sistem, Sodobno pridobivanje kovin, Zanimivosti, Test so glavni naslovi obravnavane snovi o kovinah.
67/68 Razne industrije in obrti. Mehanska tehnologija
67/68(091) Zgodovinske značilnosti (2003-02-08) IZ VSEBINE: PREDSTAVITEV (zgodovina) OBRTI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI: čevljarstvo, furmanstvo, rudarstvo, gostinstvo, kolarstvo, kopači vodnjakov, kovaštvo, krojaštvo, krovstvo. ... Stran se je preselila na: http://mojaslo.pfmb.uni-mb.si/
67/68:39 Zakladnica domače in umetne obrti (2003-02-08) IZ VSEBINE: Tekstilni izdelki. Oblačila in narodne noše. Oblačilni videz in moda so se v zgodovinskem razvoju nenehno spreminjali. Pri njihovem ...// Obrt (obrti), kovinska galanterija, usnjeni izdelki, papir, blago, tkanine (tkanina), glasbila, itd. Ni več dosegljiva!
671 Predmeti iz plemenitih kovin in dragih kamnov
672 Predmeti iz železa in jekla nasploh
673 Predmeti iz neželeznih kovin, razen žlahtnih
674 Lesna industrija
675 Usnjarska industrija. Živalske kože. Umetno usnje. Krznarstvo
676 Industrija papirja, lepenke, kartona. Izdelki iz papirja. Kartonažni izdelki
677 Tekstilna industrija. Vrvarstvo. Oplemenitenje tkanin
678 Industrija makromolekulskih snovi. Industrija kavčuka in umetnih snovi
678 Vrste umetnih mas Splošno o umetnih masah, DUROPLASTI, ELASTOPLASTI, TERMOPLASTI. PRIMERJAVA PLASTIČNIH MAS S KOVINAMI, DODATKI IN STABILIZATORJI POLIMERNIH MATERIALOV, RECIKLAŽA TERMOPLASTICNIH MATERIALOV, PREDELAVA TERMOPLASTIČNIH MAS, IDENTIFIKACIJA POLIMERNIH MATERIALOV, IZRAČUN OPTIMALNEGA ŠTEVILA GNEZD.
678 B Umetne snovi / umetne mase (2003-02-06) PREGLED NEKATERIH POLIMEROV: poliestri (poliester), epoksidi, poliuretani (poliuretan), silikoni (silikon), polistiren, polivinil klorid, itd. Spletne strani obravanavajo še naslednje snovi: RAZVOJ TEHNOLOGIJE IN UPORABE; KEMIJA UMETNIH SNOVI; PROIZVODNI PROCES LASTNOSTI; MATERIALI ZA GRADITELJSTVO! Strani so se preselile: Fakulteta za arhitekturo LJ.
678.028 GUMI CENTER GABERJE doo - Vulkanizacija (2003-02-06) IZ VSEBINE: NARAVNI ELASTOMER - kavčuk (C2H5)n n=3000-4000 enot SINTETIČNI ELASTOMERI -, SBR stiren butadien kavčuk. BR polibutadien kavčuk. IR poliizopren kavčuk. ... elastomeri ... dinamično zamreženi EPDM:za razne tehnične izdelke. (EPDM=etilen propilenski kavčuk). ... Poliizoprenski kavčuk IR. Stirenbutadienski kavčuk SBR. ...
678.062(091) Gumeni izdelki Klander (2003-02-06) IZ VSEBINE: Kavčuk - osnovna sestavina za gumo - so za izdelovanje žogic uporabljali že v 4. stoletju Indijanci iz srednje in južne Amerike. ... Naravni kavčuk - NR (SMR).
678.073 Termoplasti (2003-01-05) AKRILONITRIL BUTADIEN STIREN - ABS, POLIAMID, POLIACETAL - POM, POLIKARBONAT - PC, POLIETILEN - PE, POLIPROPILEN - PP, POLIVINIL KLORID - PVC, POLISTIREN - PS,
679.7 Industrija kablov in vrvi
679.8 Tehnologija kamnov. Industrija kamnov
681 Fina mehanika
682 Kovaška obrt. Podkovstvo
683 Železnina. Ključavničarstvo. Oprema za steklenice in posodo. Svetila. Pečarstvo
684 Industrija pohištva in sorodne industrije. Pohištveno mizarstvo. Umetno mizarstvo. Tapetništvo
685 Sedlarstvo. Jermenarstvo. Čevljarstvo. Rokavičarstvo. Potovalni in športni predmeti. Predmeti za igre
686 Knjigoveštvo. Pozlačevanje. Posrebrevanje. Izdelovanje ogledal. Steklarstvo. Pisalni pribor. Pisarniške potrebščine
687 Oblačilna industrija. Kozmetična industrija
688 Umetno strugarstvo. Igrače. Okrasni predmeti
69 Gradbeni material. Gradbene obrti. Gradbena dela (Gradbeništvo)
PO EU z leta 91 je to T 002-T 003. Pod 69 spada tehnična mehanika z gradbeno mehaniko, dinamika konstrukcij, inženirska tehnologija. Nauk o gradbenih materialih - les, nosilnost, trpežnost, zavarovanje itd. kvaliteta materiala, izhodiščna osnova je 62 - industrija gradbenega materiala. Nauk o gradbenih strojih: je znanost, ki preučuje funkcije teh strojev npr. dvigala, itd. Nauk o operativni tehnični tehnologiji: čas pri visokogradnjah je še posebej pomemben, kot tudi nadzor.
V neolitiki kakšnih 7000 let nazaj so bile v Sloveniji lesene koče, npr. Ljubljansko barje ok. 3190 let - zidane Rimske konstrukcije na naših tleh. Gradovi - Blejski grad, Levji grad v Kopru itd. Cerkve - Gosposvetska, Stična, Ponikva na Tolminskem. Prvi gradbeniki pri nas so bili Andrej iz Loke; prvi nam znani slovenski stavbar, ki je živel bolj kot ne nomadsko življenje; Peter Beslaj je zgradil mestne hiše pred Robovim vodnjakom, Augustin Tifernus, Ivan Črt - ljubljanska galerija. Prvi šolani gradbenik pri nas je bil okoli leta 1851 Franc Potočnik; Medved - Ljubljanjska stolpnica, ki jo je zgradil je zdržala potres; Ivan in Cvetko Mardelanc; Mihael Štrukelj itd.
Šolstvo 69/37 - 1693 je bila ustanovljena Academia Operosorum, kjer so usposobili vrhunske kadre. 1767 je Grubelj ustanovil katedro (tesarska šola. Za čas ilirskih provinc so 1810 imeli pouk v slovenskem jeziku. 1892 stavbarstvo kot učni predmet, pozneje so to ustanovo preimenovali v državno obrtno šolo (Ivan Šubic). Izšolalo se je več kot 300 gradbenih tehnikov. 1954 je bila ustanovljena gradbena tehniška srednja šola, ki se je pozneje razvila v nizko gradnjo, visoko gradnjo in geodezijo. 1959 je bila tovrstna šola ustanovljena v Celju, v Mariboru, v Novem Mestu in tudi v Ajdovščini. Leta 1970 je bilo ustanovljeno visokošolstvo. Stavbinske rede smo v Ljubljani dobili pred stotimi leti. Leta 1950 je bil v Jugoslaviji sprejet prvi zakon o urbanizmu. Z vidika urejanja spada pod 37.
69 Gradbeni material. Gradbene obrti. Gradbena dela
69 Gradbenik.net: (2002-10-05) Iz vsebine: Slovenski informacijski splet za graditeljstvo.
69.01 Zgradbe po gradivu in načinu gradnje
Včasih je izredno težko določiti, kje je meja med gradbeništvom in arhitekturo. Prav od vrste potreb je odvisno, kam neko področje uvrstimo (npr. iskanje pakirnega prostora - Urbanizem - poznamo denimo rurarizem t.i. pokrajinsko arhitekturo.
V gradbeništvu ločijo nizko gradnjo (ceste, železniški tiri, hidrogradnje - hidrotehnični objekti - regulacijski sistemi, panamski kanal, vodovodi, aquadukti Rim, meloracijski sistem, kanalizacijski sistemi. // mostovi, viadukti, ceste, pristanišča, prva transverzala v Sloveniji je bila rimska, letališča itd.), visoko gradnjo (npr. stolpnica, tovarne, itd.).
Gradbena dela se delijo na naslednje elemente: načrtovanje, oblikovanje, statiko (izračun) in izvedbo ali izvajalsko organizacijo.
Tehnologija okolja (kemija okolja) je včasih zelo težko razvrstiti. 1200 // 1206 je gradbena integrirano računalniška gradnja objekta. Daljinsko komuniciranje npr. v Nuk(u).
Naraščanje in upadanje vode na podlagi vodnih valov - Alarm.
69.056/.057:728.7 Montažne hiše: (2002-10-06) Iz vsebine: Najatraktivnejše strani, vsi ponudniki tipskih in projektnih montažnih hiš v Sloveniji, slikovni iskalnik tipskih montažnih hiš ter še veliko koristnega in zanimivega...
691 Gradiva (gradbeni materiali). Gradbeni (konstrukcijski) deli
691 Inštitut za gradbene materiale, Igmat d.d.: (2002-10-05) Iz vsebine: Igmat sestavljajo štirje laboratoriji: laboratorij za asfalt, laboratorij za beton, laboratorij za geomehaniko in laboratorij za IGM. Certificiranje mineralnih agregatov za asfalte in betone.
691.11 LES (2002-11-21) LES - Pregledno urejeno gradivo o lesu, primerno za pouk tehnike v 6. razredu.
GOZD - OBDELAVA LESA - ZGRADBA LESA - LASTNOSTI LESA - VRSTE LESA - PREIZKUS ZNANJA - POVEZAVE.
691.14 PAPIR(2002-11-21) Avtor: Zdenko Puncer. PAPIRNA GRADIVA - Pregledno urejeno gradivo o papirju. Podpora pouku tehnike v 5. razredu. ZGODOVINA - SUROVINE - STROJNA IZDELAVA - LASTNOSTI - DELOVNI POSTOPKI - ROČNA IZDELAVA - IZDELKI - PREIZKUS ZNANJA.
691.17 Kavčuk (materiali)
Kavčuk: viri za izdelavo seminarskih / raziskovalnih nalog
GRBEC, C.(1988). Organska kemija za poklicne šole : 1. del. Trst: Deželni šolski urad, str. 388 – 399.
ABS: Učbenik opisuje zgradbo atomov in molekul, aciklične spojine, maščobe, voske, aldehide, ketone, etre, alifatske amine, saharide, amine, aromatske spojine, fenole, azospojine, reakcije, kavčuk, polimere in še vrsta drugih tem s sveta organske kemije.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KOBAL, E.(1994). Kemija za vedoželjne : kemijske informacije za osnovnošolce … 1.izd. Ljubljana: DZS, str. 183 – 184.
ABS: Priročnik obravnava razvoj kemije in njene uporabe, kemijske spremembe snovi, hitrost kemijske reakcije, zrak, periodni sistem elementov, atom in njegova zgradba, ogljik in silicij, pigmente in barvila, polimere (kavčuk), aspirin, dišave in še bi lahko naštevali!
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KORNHAUSER, A.(1981). Organska kemija za srednje šole. 4. natis. Ljubljana: DZS(takrat je še bila Državna založba Slovenije), str. 35 – 42.
ABS: gl. ANTIBIOTIKI.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KORNHAUSER, A.(1996). Organska kemija III. 1. izd. Ljubljana: DZS. (Srednje izobraževanje. Kemija / DZS), str. 116.
ABS: Učbenik obravnava organske dušikove spojine, amine, aminokisline, beljakovine, peptide, encime, polimere, itd. Vsebuje tudi navodila za ravnanaje s polimernimi odpadki.
Lokacija: Knjižnica Šolski center Celje - Kemija
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
691.17 B UMETNE MASE (2002-11-21) UMETNE MASE: Nekaj naslovov: Zgodba o masah, Vrste umetnih mas, Obdelava mas, Izdelki, Literatura... Primerno za tehniko 6. razreda.
692 Gradbeni deli in konstrukcijski elementi
693 Zidarstvo in sorodne obrti
694 Lesna gradnja. Tesarstvo
696 Sanitarne, plinske, parne in električne naprave v poslopjih in ustrezna inštalaterska obrt.
697 Ogrevanje, zračenje in hlajenje. Klimatizacija poslopij
698 Druge gradbene obrti, stavbno slikarstvo, stavbno steklarstvo
699.8 Zaščita gradbenih objektov
Še nekaj zanimivosti: Kaj je bil Eros? Eros je bil prvi umetni satelit, ki je poletel v vesolje. Drugi sateliti so npr. bili: Near, Challanger, Earth, Rendevous, Sputnik.
HAGENUK je sicer tovarna brezžičnih telefonov v Nemčiji.
|
