|
 
7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
Arhitektura H 312 T 240
Estetika H 120 H 315
Fotografija (film) T 111
Glasba (muzikologija) H 320
Gledališka umetnost H 330
Književnost H 004
Likovna umetnost H 311
Ples 394.3 gl. UDK 793.3 (spodaj dve povezavi)
Šport, fizkultura S 273
Umetnost (obče ime) 7
7:X Umetnost(2004-04-17) - Povezave za: likovna umetnost, galerije, slovenska umetnost, kitajska umetnost itd.
Kultura 008 130.2 316.75 615.372 631.3/.5 7 903'1 930.85
1 Celota vseh stvaritev ljudi določenega obdobja (civilizacija)
2 Omika, vzgojena plemenitost, življenjski način (okus + nravi)
3 Posebna skrb in vaja za izboljšanja duha in telesa
4 Obdelana zemljišča z željenimi rastlinami (kulturna krajina)
5 Gojenje posebnih mikroorganizmov ali organov na gojiščih
Erjavec A. ES 6 (92) : 67
Kultura je skupek vseh procesov ...
posledica materialnega in duhovnega poseganja človeka v naravo, olajšuje ohranjanje človeške vrste: merilo za razlikovanje kulture od nekulture, opredelitev je vedno normativna. Uporabljamo jo tudi s pomenom vzgoje in oblikovanja človeka kot osebnosti, prefinjenosti duha, določenih duhovnih zmožnosti za razvoj kritičnega duha, presojanja, okusa. Množična kultura (amaterska ali neelitna umetnost, zabavna industrija je nasprotje poklicne kulture.
lat. cultura obdelovanje zemlje; vzgoja, gojenje.
Verbinc F. Slovar tujk (68) : 393
a) gospodarski, znanstveni, nravni itd. razvoj človeka v njegovi ustvarjalni dejavnosti in iz nje izvirajoče pridobitve
b) celotnost teh pridobitev v kaki dobi na določeni razvojni stopnji človeštva (starogrška, rimska, fevdalna) prosveta
c) razvojna stopnja individualnih sposobnosti (igralska, pevska)
7.01 Teorija umetnosti. Estetika. Filozofija umetnosti. Vprašanja okusa
Umetnost nastaja iz človeške nuje po vsestranskem izražanju in posredovanju misli in čustev povezano z obredi (prireditvami) glasba, gledališče, književnost, likovna in plesna umetnost itd. V ožjem pomenu samo likovna: arhitektura, film, grafika, kiparstvo, slikarstvo, oblikovanje, umetna obrt itd. Zgodovina glej H 003!7.02 Umetniška tehnika
7.03 Umetniški slogi. Stilna obdobja. Vplivi
7.04 Snov in vsebina umetniške upodobitve. Ikonografija. Ikonologija
Ikonografija je veda, ki opisuje in razlaga umetnine, podobe in kipe, njihovo vsebino, pomen uporabljenih simbolov, ipd. (zelo pomembno je poznavanje zgodovino umetnosti). Povrhu tega poskuša ikonografija zajeti celotnost umetniških del in zbirko tovrstnih reprodukcij.
Ikonologija je razlaganje podob, kipov, ipd., kakor tudi simbolični prikaz česa.
7.046 Mitološka in nabožna umetnost
Sakralna umetnost - cerkvena umetnost, ki se je ukvarjala z upodobitvijo svetih stvari in oseb (bogoslužna umetnost).
7.048 Ornamentika je nauk o okrasnih prvinah in obravnava okraske na oblekah, knjigah, poslopjih, idr. Zaenkrat sem našel zelo malo slovenskih spletnih strani v zvezi s to tematiko! Za sleherni namig z Vaše strani bom zelo hvaležen!
7.048:A+B Ornamenti - intarzijein OrnamentiII (2004-04-17) - Slike!
7.048 Dezela znamk - filatelija (znamke) - gl. pošta.si (2003-02-06) stran že dalj časa ni dosegljiva GL. POŠTA SLOVENIJE! IZ VSEBINE: Poudarjen je bil lahko ornament (ornamenti), rastlinsko ali zoomorfno (živalska oblika) okrasje. Inicialka na znamki je vzeta iz latinskega kodeksa Formulare cisterciense, MS 32 iz 15. ... CISTERCIJANSKI RED IN 100 LET PONOVNE NASELITVE STIČNE!
7.05 Uporaba umetnosti
7.07 Poklici in dejavnosti v zvezi z umetnostjo in razvedrilom
7.08 Značilne oblike, kombinacije umetniških del
71 Prostorsko urejanje. Regionalno planiranje. Urbanizem. Oblikovanje krajine
712.2/.7 Botanični vrtovi (arhitektura) - Botanični vrtovi po svetu(2004-04-17) NOVO!!!
Na naslednjem spletnem naslovu boste lahko imeli dostop do številnih botaničnih vrtov po svetu (gl. tudi 635). NI VEČ DOSEGLJIVO!!!
BOTANIČNI VRTOVI PO SVETU NI VEČ DOSEGLJIVO!!!
72 Arhitektura
Likovna umetnost je obče ime za arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo, grafiko, oblikovanje in umetno obrt.
72 Arhitektura je stavbarska umetnost in znanost. Njen predmet je smotrno estetsko oblikovanje prostora po določeni, konkretni nalogi in povrhu tega označuje določen slog, vrsta zidave (npr. romanika, gotika, idr.)
72(045):004 Arhitekturna teorija NI VEČ DOSEGLJIVO GL. Fakulteto za arhitekturo! (2003-03-29) Ključne besede: arhitektura, arhitekturna teorija, članki, Vitruvius (Vitruvij, Vitruvi), barok na Slovenskem, mednarodni teoretski tokovi idr.
Arhitekturna obdobja oziroma stilna obdobja v arhitekturi so naslednja:
400 pr.n.š. - 280 pr.n.š. Egipčansko obdobje (piramide, templji, knjižnice) - papirusna, lotosna in palmna stebrišča.
900 pr.n.š. - 146 pr.n.š Grško obdobje se deli na arhaično/predgrško obdobje (900 pr.n.š .- 600 pr.n.š), 2. epoha (600pr.n.š. - 475 pr.n.š) in helenistično obdobje (338 pr.n.š. - 146 pr.n.š). / dorski, jonski in korintski stil stebrišč.
100 pr.n.š. - 370 Rimsko obdobje se deli na etruščansko obdobje (800 pr.n.š. - 100 pr.n.š.) - etruščanska kultura precej vpliva na rimsko npr. vpeljejo atrijsko hišo in na cesarsko obdobje (100 pr.n.š - 370).
500 - 1200 Bizantinsko obdobje.
750 - 1250 Romanika, ki se deli na predromaniko (700 - 900), zgodnjo romaniko (900 - 1030), visoko romaniko (1030 - 1150), pozno romaniko (1150 - 1250) in na prehodno ahitekturno obdobje (1210 - 1250).
1200 - 1525 Gotika se deli na zgodnjo gotiko (1200 - 1250), visoko gotiko (1250 - 1400) in na pozno gotiko (1400 - 1525).
1400 - 1620 Renesanca delimo na zgodnjo renesanco (1400 - 1500), visoko renesanco (1500 - 1550) in na pozno renesanco (1550 - 1620).
1550 - 1800 Barok se deli na zgodnji barok (1550 - 1600), visoki barok (1600 - 1700) in na pozni barok (1700 - 1800). Barok (2002-12-16) - Kliknite!
Okoli 1750 - 1850 Rokoko. Okoli leta 1880 - 1900 Klasicizem. Okoli leta 1875 - 1905 t. i. mladinski stil (posebne arhitekturne zgradbe), 1920 - 1940 prevladuje v arhitekturi princip racionalnosti, razen v nacionalsocialistični Nemčiji, kjer se vračajo v (neo)klasicistično obdobje. Od leta 1945 dalje govorimo o sodobnem obdobju. Kot ste morda opazili, se tudi v arhitekturi skrajšujejo razkoraki med različnimi obdobji. Na področju arhitekture zaenkrat nisem odkril veliko spletnih strani v slovenščini (podobno kot pri glasbeni umetnosti). Na voljo so vam lahko naslednji spletni naslovi:
72(091) Svarog: Zgodovina: Stari vek: Antična arhitektura (2002-09-12) Iz vsebine: Akropola, Atene, itd. 72(091)
PREDANTIČNA UMETNOST Umetnostna podoba predantike, antike in ... (2002-09-12)
Graditeljstvo/p-ustanove(2002-09-12)
Spletne strani vsebujejo nekaj besed o Arhitekturi, gradbeništvu in geodezije, o ustanovah, združenjih, idr.
Zgodovina(2002-09-12) - Od prazgodovine do danes z mnogimi članki iz različnih obdobij: stari vek, srednji vek, novi vek.
maturant.com (2002-09-12)
Na teh spletnih straneh je možno najti kar nekaj koristnih informacij s področja arhitekture, tudi o gotski arhitekturi (gotska arhitektura), vendar so vsi dokumenti v obliki DOC/ZIP, tako da jih je potrebno razpakirati! Strani o arhitekturi očitno ni več?! Podatek dne 27.04.2003!
72(091)-034 Uporaba kovin v Arhitekturi NI VEČ DOSEGLJIVO GL. Fakulteta za arhitekturo! (2002-11-07) Zelo slikovita in zanimiva stran o arhitekturi. Npr. First Leiter Building (Chikago), Eiflov stolp, itd.
728.7:69.056/.057 Montažne hiše: (2002-10-06) Iz vsebine: Najatraktivnejše strani, vsi ponudniki tipskih in projektnih montažnih hiš v Sloveniji, slikovni iskalnik tipskih montažnih hiš ter še veliko koristnega in zanimivega...
728.8(497.4) A Gradovi v Sloveniji (2003-04-05) Zelo pregledne spletne strani obravnavajo gradove na slovenskem kot npr. Blejski grad, Bogenšperk, Rajhenburg, Brežice, Celjski grad, Dvorec Dobrovo, Gewerkenegg, Ljubljanski grad, Grad Fužine, Mariborski grad, Metliški grad, Ptujski grad, Kromberk, Rihemberk, Soboški grad, Mokrice, Velenjski grad idr.
728.8(497.4) B Slovenski gradovi (2003-04-05) NI VEČ DOSEGLJIVO!!!
728.8(100) Castles of the World (2003-04-05) Gradovi v svetu. Spletne strani preučujejo in prikazujejo gradove, palače, samostane v celem svetu in vsebujejo tudi notranji iskalnik. Jezik spletnih strani je angleški!
728.8(4) Burgenwelt - Burgen und Festungen in Europa (2003-04-05) Jezik spletnih strani je nemški! Obravnavajo gradove in utrdbe (tudi razvaline / ruine) v Evropi.
72.01 Estetika. Teorija
Znanost o čutnem zaznavanju, o lepem (estetski videz), mesto lepega v umetniškem ustvarjanju, usposabljanje človeka za doživljanje, razumevanje in vrednotenje lepega v naravi, življenju in umetnosti.
73 Kiparstvo in sorodne umetnosti. Numizmatika. Umetniško oblikovanje kovin
Kiparstvo je likovna umetnost, ki uporablja različne snovi (glina, železo, kamen, les, plastiko, baker), različna orodja in različne tehnike obdelave snovi za estetično (etično) upodobitev motivov oziroma idej.
737 Numizmatika je novceslovje, znanost o starih novcih in svetinjah, pomožna zgodovinska veda (numizmatologija). Numizmatik pa je zbiralec ali poznavalec starih novcev.
737.1 Novci 737.2 Medalje. Odlikovanja 737.22 Tudi vojaška odlikovanja. 737.3 Znamke (plačilne, kontrolne, itd.). Žetoni
74 Risanje. Oblikovanje. Uporabna umetnost
744.3 A KOSOVNICA / SESTAVNICA (2003-03-27) VSEBUJE: skica (skice), sestavni načrt (načrti), detajl A, detajl B, kosovnica, formati (format), tehnično risanje idr.
744.3 B TEHNIČNO RISANJE (2003-03-27) Ključne besede: tehnično risanje, pravokotna projekcija, stranski ris, izometrija, tloris idr.
75 Slikarstvo je vizualna likovna umetnost, ki za estetično in etično upodobitev motivov uporablja različne vrste barv (vodenke, oglje, oljne barve, itd.) in barvnih podlag (kamen, les, papir, platno, itd.).
75:7-05 Salvador Dali (2003-01-05) IZ VSEBINE: 11.5.1904 Salvador Dali Rodil se je španski surrealistični slikar SalvadorDali, ki je celo svoj pogreb zasnoval kot bleščečo predstavo. ...
75:7.05 Salvador Dali (2003-01-05) Ni dosegljivo! filozofija. psihologija. slikarstvo. Van Gogh. Edvard Munch. James Ensor. Vasilij Kandinski. Piet Mondrian. Paul Klee. Franz Marc. Joan Miro. Yves Tanguy. Salvador Dali.
75 Slikarstvo / slikarji (2003-01-04) Reprodukcije Dali, Picaso, itd.
76 Grafika. Grafična umetnost
77 Fotografija
Fotografija je vizualna umetnost, ki za estetično (etično) upodobitev motivov izkorišča kemične učinke svetlobe na predmete (npr. film).
77:025.43 Tezaver za fotografijo
Hierarhični tezaver za fotografijo, ki prikazuje osnovne elemente, ki so potrebne za fotografijo (gl. tudi 025.43:77)
78 Glasba
Glasba je umetnost, katera snov so zvoki; je izraz duševnega, čustvenega razpoloženja z izrazili: ritem, melodija, dinamika, tempo in zvočna barva; po sredstvih pa vokalna in instrumentalna (pihala, trobila, godala, brenkala, tolkala itd.).
78(091)Zgodovina glasbe (2002-09-21)
Avtor spletne strani je Karl Petrič in na kratko prikaže razvoj glasbe od Egipta do Igorja Stravinskega (Stravinsky). Vsebuje tudi kratko biografijo o Mozartu (Mozart)!
78(091) Klasična glasba (klasika)
Klasična glasba se je razvila v 16.stoletju.Klasika v prenesenem pomenu pomeni prvovrsten, odličen, vzoren. Poznamo več različnih glasbenikov iz tega obdobja. Njihove skladbe se še danes igrajo v operah, gledališčih. Iz tega obdobja so nastale tudi znane igre. Skladatelji klasične glasbe (zelo kratka predstavitev): Ludwig van Beethoven , Mozart , Haydn , Schubert ! Strani so se preselile?
Skladatelji klasične glasbene umetnosti- Power Pointova predstavitev PPS (2004-10-29) - Spletni dokument podaja življenjepise in dela naslednjih slovitih skladateljev: J. Haydn, J.S. Bach, Händel, Beethoven, Vivaldi, Mozart in Chopin. NOVO!!!
Skladatelji po ABECEDI (2004-12-14) - Vsebuje kratke življenjepise naslednjih skladateljev: Johannes Brahms, Beethoven, J.S. Bach, Franz Schubert, G. Verdi, Hector Berlioz itd. NOVO!!! GL. UDK SPLETNA KNJIŽNICA - KLIKNITE
http://www.geocities.com/advokati/sk1.htmdo http://www.geocities.com/advokati/sk41.htm- spremenite zgolj številko za sk!
Franz Schubert(2004-12-14) - Spletna stran vsebuje kratek življenjepis in Schubertova najbolj znana dela!
78(091):787.6 Skladatelji, kitara (2002-12-23) Skladatelji, kitara (zgodovina).
78(091) Od klasike do popa 1. del in Od klasike do popa 2. del (2002-12-06)
Od klasike do popa(2004-03-10) - Strani so prenovljene!!!
Spletni strani opisujeta razvoj glasbe od prvih oper (prav kmalu se beseda in glasba v operi strneta. Prvi vrhunec doseže opera s Claudiom Monteverdijem, ki je živel do sredine 16. stoletja. ...), Jazza (Jazz, začetki / začetek Jazza), Blues, idr. do popovske (POP) glasbe.
Lana Stergulec(2004-10-29) IZ VSEBINE: Osebna stran, ki vsebuje nekaj podatkov o Heavy Metal glasbi idr.
78(091)"653" Musica Inaudita (2002-11-14) IZ VSEBINE: Glasba skladateljic redovnic, od 9. 810–867), Konstantinopel: Tin pentahordon lyran ke pentaphoton lychnian Hildegard von Bingen (1098–1179), Rupertsberg : Sequentia de sancto Maximino -
78:004 Računalniški programi za notacijo pri glasbi (2003-01-05)
78:373 Vesela glasbena šola(2003-01-05)
781:7.013 Glasba: atonalnost in ritem (2003-01-05) Smisel glasbe, opredelitve, strategija, atonalnost, ritem, itd.
782.1 Velika opera Fantom iz opere (2002-12-06) IZ VSEBINE: Andrew Lloyd Webber Rodil se je 22. marca 1948 v Westminstru v Angliji. Že kot otrok je pokazal veliko glasbeno nadarjenost, zato ga je sprva vzel v uk kar oče, tudi sam skladatelj in vodja College of Music v Londonu.
784 Vokalna glasba - madrigal, fuga, itd.
784.1 Fuga je dvo- ali večglasna glasba, v kateri glasovi drug za drugim ponavljajo isti motiv (bežanje glasov).
784.1 Sprva je madrigal pomenil krajšo pastirsko pesem, pozneje lirična (šaljive ali ljubezenske pesmi), a v glasbi je madrigal vokalna glasbena vrsta umetne zborovske pesmi (16. stol. in 17. stol.).
Glasba(2002-09-11) stran že dalj časa ni dosegljiva
Spletne strani prikazujejo učni program za glasbo v osnovnih šolah. Presenečen sem, da je v slovenščini na Internetu zelo malo strokovnih publikacij o glasbi, kot npr. online glasbeni leksikon. Kdor bi kaj izvedel, naj me obvesti na že znani elektronski naslov.
786.2 Klavir (2005-04-10) Učni načrt. Opredelitev klavirja. Vaje ipd. Elektronski klavir (2005-04-10) izdelava elektronskega klavirja.
786/789(091)"654" Srednjeveška glasbila ali inštrumenti (2002-11-14) IIZ VSEBINE: harfa, klavir, lutnja, itd. SREDNJEVEŠKA INŠTRUMENTALNA GLASBA Naslovna stran knjige Theatrum instrumentorum (l. 1620), v kateri ... inštrumentov, ki so največkrat spremljali petje. Čista inštrumentalna glasba, ki je bila sprva namenjena spremljavi plesa, se je šele prebujala, itd.
79 Zabava. Igre. Šport
793.3 Standardni plesi(2003-04-06) Zelo lepa stran o plesu (ples), ki obravnava: tango, slowfox, foxtrot, angleški valček, dunajski valček idr. Za sleherno vrsto plesa so zraven tudi zvočne datoteke (opomba: zvočne datoteke trenutno niso dosegljive. Podatek z dne 2003-04-06). Vredno ogleda!!! Kot dodatek še ena spletna povezava o plesu 793.3:394.3 Ples (2003-04-06) - plesna vzgoja.
794.1:930.85 Šahovska zveza Slovenije - Chess Federation of Slovenia
Urjenje telesnih sposobnosti v vrsti disciplin: v atletiki 43 za olimpijske igre, plavanju, gimnastiki, igrah z žogo, zimske in vodne, streljanje, avto-moto, letalstvo, kolesarstvo, alpinizem, konjeništvo itd.
796.3 Igre z žogo
Športi z žogo (2002-09-20) Strani ni več!
IZ VSEBINE:. Na teh spletnih straneh lahko najdete zanimive informacije iz naslednjih športnih področij: nogomet, košarka, tenis, rokomet, itd.
Nekaj o squashu (2002-09-20)
IZ VSEBINE:... V letu1898 je "Enciklopedija Športa", potrdila, da je sistem, ki ga uporabljajo
na šoli Harrow najučinkovitejši za učenje športov z loparjem in žogico. ...
796.342 Tenis
TENIŠKA SOLA(2002-09-20)
IZ VSEBINE:.... Cilji teniške šole: naučiti se vseh teniških udarcev in gibanj,; naučiti se
osnov športnega življenja,; spoznati teniško igro in pravila tenisa,; razviti ...
Teniška šola - Teniški klub Portovald(2002-09-20)
IZ VSEBINE:... Vadba je razdeljena na dva dela, na začetni in nadaljevalni tečaj. V začetnem
tečaju se igralci naučijo osnov tenisa (osnovni udarci in pravila igre). ...
796.386 Namizni tenis (ping pong)
Pravila ITTF(2002-09-20)
IZ VSEBINE:.... ki pa se seveda nanašajo na oba spola. 2. PRAVILA NAMIZNEGA TENISA.
2.1 MIZA. 2.1.1 Zgornja površina mize (igralna površina) je ...
796.5 Turizem. Potovanja. Alpinizem. Planinarjenje
KAKO POTOVATI ?
KLEMENČIČ, J.(2002). Popotniški priročnik. Kamnik: Ico.
ABS: Kako naj bi potovali? Na to vprašanje Vam ta priročnik za različne okoliščine dobro odgovori. Priročnik vsebuje celo pregled svetovnih verstev.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Geografija – Turistični vodniki 796.5
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
MACMANNERS, H.(1997). Vodnik za pustolovce : z nahrbtnikom po svetu. Ljubljana:DZS.
ABS: Kako naj bi potovali? Kako se prelevimo iz čisto navadnega vsakdanjega človeka v pravega Robinzona – pustolovca. Priročnik je sestavljen iz naslednjih poglavij: načrtovanje poti, oprema in tehnike, na pohodu, taborjenje v divjini, ravnanje v izrednih razmerah, prva pomoč.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Geografija – Turistični vodniki 796.5
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
MACMANNERS, H.(1997). S šotorom v nahrbtniku. Ljubljana: Mladinska knjiga.
ABS: Ta knjiga govori o vsem, kar potrebujemo za življenje v naravi. Pomaga nam predvideti, kakšne težave se lahko pojavijo, in se jim izogniti; le tako bo lahko vsak izlet varen in uspešen. Priročnik je sestavljen iz naslednjih poglavij: oblačila za taborjenje, oprema za taborjenje, pakiranje opreme, izbira tabornega prostora, streha nad glavo, življenje v taboru, čistoča, spanje v šotoru, kurjenje ognja, kuhanje na ognju, enolončnica, še nekaj receptov, taborna oprema, voda v taboru, uporaba kompasa, branje zemljevida, orientacija, orientacija po Soncu in zvezdah, sporočila in potni znaki, opazovanje rastlin, opazovanje živali, opazovanje živali, opazovanje vremena, kako varno uporabljaš žepni nož, uporabni vozli, prva pomoč I, prva pomoč II, pravila življenja v naravi in seznam organizacij.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Geografija – Turistični vodniki 796.5
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
796.6 Kolesarjenje. Kotalkanje
796.7 Avtomobilizem. Motociklizem (šport)
796.8 Borilni športi in obrambni športi. Težka atletika. Športi za prikaz moči
796.85 ZGODOVINA(2003-04-16) IZ VSEBINE: ZGODOVINA RYOI SHINTO RYU JUJUTSA. ... Tudi elemente te borilne veščine je Fukuno vključil v JUJUTSU, ki ga je poznal in tako skreiral RYOI SHINTO RYU JUJUTSU. ...
796.852 Kaj je JU-JITSU (2003-04-16) IZ VSEBINE: In kaj je potem danes ju-jitsu oziroma samoobramba, kot poslovenjeno ... vzvodov ipd.) in praoče večine modernih samoobrambnih veščin - judo, karate, aikido...
796.9 Zimski športi
797 Vodni športi. Letalski šport
798 Jahalni šport. Konjske dirke ter dirke drugih živali
799 Športni ribolov. Lov s trnkom. Lov. Strelstvo
|
