|
 
8 Jezikoslovje. Filologija. Literarna veda. Leposlovje
Glavni oddelek 4 jezikoslovje je v celoti prenesen v oddelek 8, ne da bi se pri tem spremenila splošna shema.
Po evropskem uradnem listu z leta 1991 spada J/F v področje humanističnih ved, torej pod H 004. Npr. jezikoslovje t.i. lingvistika ima oznako H 350.
Lingvistika ali jezikoslovje je nauk o jeziku, ki obsega glasoslovje, oblikoslovje in skladnjo. Deli se na opisno in primerjalno. Lingvistika označuje ožji pomen jezika, medtem ko filologija označuje širši pomen. Torej filologija je nauk o jeziku in književnosti. Mnogokrat jo povezujemo s preučevanjem antičnih besedil, nasploh grških, tako da smatramo lingvistiko kot modernejšo jezikoslovje.
80 Jezikoslovje. Filologija
80 A Linguistik online (2002-07-23)
Linguistik online je online revija, ki obravnava zgodovino, teorijo in metode lingvistike, morfologijo jezika, sintaksa, pragmatika, semantika, itd.
80 B Linguistics Online (2002-07-23)
Angleške strani vas, dragi obiskovalci, popeljejo skozi različne jezikovne tečaje. Na spletnih straneh najdete lahko: uvod, zgodovina angleščine, angleška fonologija, semantika, psiholingvistika, itd.
Bibliographien zur Linguistik / Literaturlisten (2002-07-23)
Strani ponudijo bibliografije, prispevke iz računalniške lingvistike (Computerlinguistik), dialektologija, hipertekst, se ukvarja tudi z jezikom mladine in otrok, s komunikacijo, z umetno inteligenco in nevronskimi mrežami, s fonetiko, ipd.
80 C Linguistics Online (2002-07-21)
Spletne strani obravnavajo metode, teorijo, itd. lingvistike.
Grammatik im Internet.Linksammlung zur Sprachlehre.Sprachen (2002-07-21)
Na teh straneh najdete: nemška gramatika, nemški pravopis, angleška gramatika, animacije iz gramatike (Grammatische Animationen), vaje, itd. Jezik je nemški in angleški.
Filologija je dosegla svoj vrh v aleksandrijskem obdobju, nakar je ob koncu tega obdobja začela nazadovati. Šele na koncu obdobja renesance in humanizma se je filologija zopet začela narahlo prebujati. Približno v 18. stoletju so se začele uveljavljati t.i. nacionalne filologije kot germanistika, slavistika, romanistika, itd. V drugi polovici 19. stoletja se je poprej enotna filologija razvejala na tri veje:
a. Lingvistika
b. Literarna veda
c. etnologija
Filološke in druge jezikoslovne vede se ukvarjajo s teksti npr. pravne vsebine in postopki oziroma metode so nekako prevzete iz starejše filologije - filološke metode. Pomožne metode so denimo bibliografija, biografija, tekstna kritika itd. Kot prvo filolog presoja pristnost ohranjenih tekstov, obnavlja njihovo podobo in z znanstveno kritičnostjo vrednoti njihovo vsebino (npr. Bohoričeva slovnica, Kastelic, Marko Pohlin slovnica v obdobju razsvetljenstva, Popovič, Japelj, Kopitar, Vodnik - najprej so izdajali pragmatična šolska dela, pozneje tudi znanstvena strokovna). Na področju literarne zgodovine sta bila zelo dejavna tudi M. Čop in J. Glaser. Metelko je delal na slovničarskih normah v filologiji. Povrhu tega so bili zelo dejavni tudi nekateri naši etnografi npr. Koritko, Štrajner itd. Pomembna literarna kritika in teoretika sta bila Levec in Stritar. Stroka je ostala precej enotna do 20. stoletja, ko sta se jezikoslovje in literarna veda razšli. Najprej vsebinsko, potem pa še organizacijsko (Grafenauer je bil velika avtoriteta na tem področju).
800 Splošno
Jezikovni pouk, praktično znanje jezika, splošna razdelitev jezikov.
800:004.42+004.8 (novi UDK vrstilec za lingvistiko je 81) Tomaž Erjavec - Home Page in Predstavitev projekta FIDA (2002-11-08) Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana tomaz.erjavec@ijs.si ! Računalniška lingvistika - teorije in izdelave računalniških programov za jezikoslovje, itd. Dr. Tomaž Erjavec je ena najvidnejših in najdejavnejših osebnosti s tega področja v Sloveniji in tudi zelo poznan v svetu!
800.83 Moderni jeziki. Živi jeziki
Živi jeziki se še uporabljajo pri komunikaciji za vsakdanjo in strokovno rabo, medtem ko se t.i. mrtvi jeziki za vsakdanjo rabo ne uporabljajo več. Njihova raba je omejena na različna znanstvena-strokovna področja in tudi ponekod študija.
Svetovni jeziki so angleščina, francoščina, nemščina, kitajščina itd.
800.84 Mrtvi jeziki
Denimo latinščina je mrtvi jezik, a se kljub temu še mnogo uporablja. Medtem ko živi jeziki poznajo za en pojem samo eno besedo, jih latinščina pozna precej več, saj je latinščin kar pet različnih vrst.
800.86:34 Pravniški jezik
Pravniški oz. uradniški jezik je tisti, ki temelji na podlagi ustave.
800.87 Dialektologija. Narečja
Dialektologija je nauk o narečjih. Dialektolog je jezikoslovni znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem narečij. Dialektografija je zapis ali zapisovanje narečij kakega jezika.
Dialektologie(2002-09-14) Ni več dosegljiva?
Jezik spletnih strani je nemški. Strani se ukvarjajo z definicijo znanosti o narečij - dialektologije, idr.. Vredno ogleda
International Society for Dialectology and Geolinguistics(2002-09-14)
Jezik spletnih strani je angleški. Spletne strani obravnavajo vedo o narečjih iz zornega kota geolingvistike.
800.88 Konvencionalni jeziki
Lingvafranka (LINGUA FRANCA) ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima glavni cilj v tem, da je sporazumevanje med različnimi narodi uspešno (npr. v bivši SZ je bila lingvafranka ruščina, v ostali Evropi pa angleščina).
800.892 Esperanto
Esperanto je jezik Evropejcev, nekakšna mešanica med angleščino, nemščino, italijanščino, španščino, francoščino, itd.
800.92 Informacijski ali programski jeziki
Imajo izredno natančno določeno sintakso in semantiko npr. Pascal, Fortran, Basic, Algol, itd.
801 Splošno jezikoslovje in filologija
V to skupino spadajo splošne raziskave, ki se nanašajo na posamezne jezike.
801.1 Pravopis in izgovor
801.2 Besedne vrste
801.3 Leksikologija. Slovarji. Onomastika. Etimologija
Leksikologija je veda, ki preučuje besedišča v določenem jeziku in se ukvarja tudi s sestavljanjem slovarjev oziroma leksikonov.
Onomastika oziroma onomatologija je nauk o oblikovanju, klasifikaciji in pomenu imen (imenoslovje; na kakšen način lahko nek pojem čimkrajše in čimboljše poimenujemo: npr. Grapefruit bi lahko poimenovali kot LIMORA, kratica FLIRT pomeni Free language information research terminologie, LASER - Light aplifikation ..., ipd.).
Obstajajo pravila deskripcije, kar bi poenostavljeno povedano pomenilo: "na kakšen način nekaj označimo" oziroma "kako nekaj označimo".
Etimologija ali pomenoslovje je nauk o izvoru in prvotnem pomenu besed, saj poskuša obrazložiti izvor kake besede.
801.311 SAN (lat. sanctus) - je okrajšava pred raznimi krajevnimi imeni, kot npr. San Antonio, San Francisco, ipd.
801.313 oziroma novi UDK 811.163.6`373.21 Raziskovanje imen, priimkov, idr. (2002-10-14) Izvor imen, priimkov, geoimen, idr. Imenoslovje. Nastanek imen. Razvoj imen.
801.4 Fonetika. Glasoslovje. Fiziologija glasov
Petra Tomazin: Enciklopedija splosnega jezikoslovja
801.44:159.9:51 [PDF]Phoneme und Laute LAUTE sind physikalisch-physiologisch definiert ... (2002-07-25)
Tip datoteke: PDF/Adobe Acrobat - v obliki HTML
Zanimivi spletni prispevki o fonemih in morfemih, ki so tudi podkrepljeni z matematičnimi modeli. Jezik spletnih strani je nemški.
801.44:803.0 Sprachlaute: Phonologie (Wortphonologie) (2002-07-25)
Kdor še ni seznanjen s pojmi kot so fonemi, morfemi, alofoni naj si le ogleda te spletne strani! Jezik je nemški.
801.55:803.0 morphologie (2002-07-25) Ni več dosegljiva!
Jezik pričujočih spletnih strani je nemški in obravnava svet oblikoslovja.
801.5 Slovnica. Gramatica
801.6 Metrika. Prozodija. Teorija verza
801.6 Primerjalna verzologija (2002-08-30)
801.7 Pomožne filološke vede
801.8 Viri za filologijo in jezikoslovje. Zbirka tekstov
802/809 Posamezni jeziki in jezikovne družine
Posamezne privesne vrstilce delamo tako, da nadomestimo s črtico številko 80 v skupini 800 in številke 801 v skupini glavnih vrstilcev. Uporabljamo jih za razčlenjevanje in podrobnejše označevanje jezikovnih pojavov pri jezikih, navedenih v skupinah 802/809. Tako iz 800.1 nastane -01, iz 801.1 pa -1.
[802/809Ż-01 Filozofija jezika pri posameznih jezikih.
802/808 Zahodni jeziki
1. V Parisu so sprejeli ISO 639. Prej je bil veljaven ISO/R. Ta standard je slovenščino označil s Sn, zdaj je označba (po standardu ISO 639 Sl).
2. Library of Congress (LoC) pa zahteva za slovenščino kratico slv (za albanščino alb).
3. UDK je ohranil številke in uporablja za označbo jezika enačaj (=).
4. CCL je uvedel za označbo jezika 4 črke npr. SLOE, ALBA in odstranil druge znake npr. oklepaje.
802 Zahodni jeziki nasploh
802.0 Angleščina novi UDK vrstilec 811.111 Angleščina (2002-12-15) Angleški jezik, angleška slovnica / gramatika: npr. angleški časi: Angleško-angleški slovar(ček), Activ&Passiv, Present Simple, Present Continous, Past Simple, Past Continous, Future (will & going to).
802.0+803.0:801.4 Bibliothek Phonetik, Uni Saarbrücken (2002-07-25)
Spletne strani so obiskovalcem tako v angleškem, kot tudi nemškem jeziku na voljo. Ponudijo zelo bogato zbirko referenc o fonetiki in še mnogo drugih stvari!
803 Germanski jeziki
803.0 Nemščina 803.0:801.42 Nemška fonetika
803.0:801.4:534 Akustische Phonetik (2002-07-25)
Jezik je nemški. Spletne strani o akustični fonetiki (akustična fonetika).
803.0:801.4 Home Page of IMS-Phonetik (2002-07-25)
Eksperimentalna fonetika za lingviste, ki jim ni zgolj dovolj teorija. Jezik je nemški.
803.0:801.4 Institut fuer Phonetik Frankfurt ... (2002-07-25) Fantastične strani za fonetiko! Pustite se presenetiti!
803.0:801.42 Phoneme, Morpheme, Prosodie (2002-07-25)
Nemške spletne strani obravnavajo foneme, morfeme, itd. Kako nastanejo morfemi?
803.0:801.4 Phonetik an der Universität Trier (2002-07-25)
Te nemške spletne strani o fonetiki so prvenstveno namenjene profesorjem in študentom. Na teh straneh lahko najdete tudi seznam raziskovalnih projektov s področja fonetike!
803.0:801.4 Phonetisches Institut der Universität zu Köln(2002-07-25)
Nemške spletne strani za fonetiko in za lingviste!
803.0:801.4:316.77 Nemška fonetika in jezikovna komunikacija
803.0:801.4:316.77 Phonetik und Sprachliche Kommunikation (2002-07-25)
Veliko zanimivih stvari o fonetiki in jezikovni komunikaciji boste lahko izvedeli prav na teh nemških spletnih straneh!
803.0:316.77 Verbalna in neverbalna komunikacija [komuniciranje / sporočanje]
Komunikacija je proces, pri katerem nekaj sporočamo in pri tem lahko stopimo v interakcijo z drugimi subjekti oziroma bolj na splošno, ustvarjamo neko povezavo. Komunikacija lahko poteka znotraj nas ali pa zunaj nas. Poznamo dva vidika komunikacije: besedna (verbalna) komunikacija in nebesedna (neverbalna) komunikacija. Poprečni delež besedne komunikacije znaša približno 30 %, delež nebesedne komunikacije pa 70 %. V tem primeru govorimo o nekongruentnem (neskladnem) razmerju med obema vrstama komunikacije.
[PDF]KOMUNICIRANJE Z RAZLI NIMI TIPI OSEBNOSTI SODELAVCEV (2002-09-11)
Tip datoteke: PDF/Adobe Acrobat - v obliki HTML
V PDF datoteki so ohranjeni slovenski posebni znaki (č, š, ž). Diplomsko delo vsebuje poglavja o verbalni in neverbalni komunikaciji, o KOMUNICIRANJU NA POSLOVNEM SESTANKU, idr.
Po EU z leta 1991 so nemci (H 520 // H 530 - dva profila) in nizozemci so strogo ločili filologijo od književnosti.
804/806 Romanski jeziki
Francoščina ima samo en profil po EU = 460. Prav tako Italijani, medtem ko so se Španci in Portugalci združili v eno skupino in imajo prav tako samo en profil za književnost in jezikoslovje.
806 Iberski jeziki
807 Klasični jeziki (in nova grščina)
H 420 Lingvistika; H 430 Književnost - grščina.
H 440 " ; H 450 " - Latinščina. Pri UDK to ni ločeno, marveč spada v isto podskupino npr. grđčina UDK = 807.5!
808 Slovanski in baltski jeziki
808.5 Retorika (2004-11-03) Snov izbral Karl Petrič. IZ VSEBINE: retorika, argumentacije (argumentacija), govorna pravila, zgled in negativni zgled, analogija, metafora, razdružitev, hierarhizacija, zaporedje argumentov.
808.63 Slovenski jezik
808.63(091):801.55:801.4 ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA - VOKALIZEM, KONZONANTIZEM, ... (2002-08-02)
Spletne strani obravnavajo ZGODOVINO SLOVENSKEGA JEZIKA, VOKALIZEM, KONZONANTIZEM, MORFOLOGIJO JEZIKA IN INTERPRETIRAJO STAREJŠE JEZIKOVNE SPOMENIKE.
808.63:800.87 Slovenska narečja
808.63:800.87 IAS 3.0 (2002-09-14) Ni več dosegljiva!
Spletne strani obravnavajo Narečja in govore. Slovenska narečja je možno imenitno razlagati na zemljevidih. Kljub temu, da mnogo podatkov ni dostopnih, bi rekel, da si je strani vredno ogledati.
808.63:800.87 SLOVENSKA DIALEKTOLOGIJA (2002-09-14)
Ta spletna stran vsebuje zgolj program predmeta slovenske dialektologije.
809 Orientalski, afriški in drugi jeziki
Posebna opomba: Tipologija dokumenta pod 0 - (0 _ _ . _ _ itd.) - tip dokumenta/medijska književnost.
(1-9); (1 _ _ . itd.) - geografska lokacija.
809.2 Semitski jeziki
809.3 Hamitski jeziki
809.4/.9 Izolirajoči in aglutinacijski jeziki
809.5 Azijski jeziki
809.6 Afriški jeziki
809.7 Severnoameriški in srednjeameriški indijanski jeziki
809.8 Južnoameriški indijanski jeziki
809.9 Avstronezijski, malajsko-polinezijski in avstralski jeziki
82 Književnost nasploh - Književnost ŠIRŠE
82 Kratke obnove literarnih del (2003-04-04) IZ VSEBINE: Dijaki pozor: pred vami je veliko število obnov iz domače in tuje literature, ki vam bodo v pomoč pri seminarskih nalogah, referatih in pripravah na izpite. PREDNOST: Spletni dokumenti niso v obliki ZIP datotek!!!
82(02.053.2) Mladinska književnost nasploh. NOVI VRSTILEC je 82-93!!!
82(091) Literarna zgodovina
82.0(091) Razvoj moderne proze (2002-08-30)
82.0(091) Renesansa (2002-08-30)
82.0(091) Srednjeveška lirika (2002-08-30)
Glej 82.09/.091
82-37 Literarna vzgoja. Pouk književnosti
82-01/-09 Splošne jezikovne oblike in značilnosti posameznih književnosti
82-1/-9 Literarne zvrsti
82-1 Pesništvo v vezani obliki. Poezija
AKROSTIH je pesniška oblika, pri kateri pesniki na skrivni način izpovedo svojo ljubezen do ljubljene osebe s pomočjo črk, ki jo vstavijo ponavadi na začetku verzov (npr. Prešernov magistralni sonetni venec Primicovi Juliji).
ALITERACIJAje pesniška oblika, pri kateri prihaja do zvočnih stikov med besedami in verzi ter se na takšen način ujemajo med sabo začetki besed (ujemajo se soglasniki).
ALPSKA POSKOČNICAje pesniški in glasbeni ritem, ki se začne z nenaglašenim predtaktom in konča z naglašenim zlogom (valček).
ASONANCA je zvočno ujemanje samoglasnikov v dveh ali več besedah oziroma verzih.
Blues je ena izmed najbolj žalostnih glasbenih in pesniških oblik, ki pomeni nekakšen praspomin ameriških črncev po kontinentu Afrike.
Definicije(pesniške) izrekajo bistvo stvari, vendar v tem pogledu ne kot znanstveno spoznavno sredstvo, temveč na pesniški način.
EKLOGA je sodobnejša pesniška oblika, ki opozarja na probleme onesnaževanja narave.
Gazelaje (gazela v arabščini pomeni pogovor fantov in deklet) pesniška oblika, ki je zgrajena iz samih dvostišij, kjer se zadnji besedi verzov ponovita ali pa rimata in po dolžini ni strogo določena.
Glosa(glosarij pomeni slovar) je pesniška oblika, ki je sestavljena iz štirih decim, pri čemer so zaključni stihi posameznih decimov sestavljeni iz štirivrstičnega uvoda (motta). Zgadba rime znotraj kitice je naslednja: abbaa ccddc.
Haikuje zelo jedrnata pesniška oblika (izvira iz japonščine), ki vsebuje po tri verze, pri čemer prvi in tretji verz obsegata po pet zlogov, a drugi verz po sedem zlogov. Haikuji so primerni za opevanje trenutka iz življenja narave (letni časi). Obstajajo tudi haikuji, ki opevajo človekovo naravo (senryu).
Kiticaje največja enota pesmi, sestavljena iz verzov in so po dolžini verzov lahko različne.
Tako poznamo: distih ali dva stiha, tercino ali trivrstičnico, kvartino ali štirivrstičnico, sekstino ali šestvrstičnico, oktavo ali osemvrstičnico, decimo ali desetvrstičnico, itd.
V moderni poeziji so pogosteje pesmi, ki niso razdeljene na pravilne, simetrične kitice, kjer obsegajo kitice različno število verzov. Včasih pesmi lahko obsegajo samo po eno kitico. Obstajajo tudi daljše pesmi, ki niso razdeljene na kitice in ta efekt imenujemo stihijo. Tuj naziv za kitico je strofa (obračanje verzov), ki pa pomensko ni povsem enačajen kitici (prepletanje verzov).
82-1K Konkretna poezija gradi svoje umetniško sporočilo na zraščenosti, enotnosti zvena in pomena, jezikovne govorice in likovnega sporočila. Ustvarjalci konkretne poezije se ne zanimajo oziroma se manj zanimajo za abstrakten pomen, ki je bolj kot ne odlepljen od zvočnega in likovnega telesa besede.
82-1kl Likovna pesem (vizualna poezija) je tista, kjer imajo besede poleg svojega značilnega zvena tudi svojo lastno podobo na papirju (npr. pesem v obliki kroga, očesa, pištole, itd.). Likovna pesem posnema obliko določene stvari, katero upesnjuje. Likovna pesem je podpodročje konkretne poezije.
Tudi sorazmerno mlada pesniška oblika LUNA ima likovno podobo (trije verzi so oblikovani v obliki luninega krajca) in je še relativno mlada. Idejni oče te pesniške oblike je ameriški pesnik Robert Kelly.
Prav tako pesniška oblika razvejano drevo vsebuje likovno podobo, ki temelji na menjavanju širših in ožjih verzov.
PANTUM je indonezijska pesniška oblika, ki je sestavljena iz štirivrstičnih verzov, ki vsebujejo osem do 10 zlogov in prestopno rimo. Temelji pa na ponavljanju verzov.
PROSTI VERZ je pesniška oblika, ki gradi lastna pravila in je glede tega nasprotje od klasičnih pesniških oblik. Npr. predstavnika prostega verza sta ameriški pesnik Walt Whitman in francoski pesnik Arthur Rimbaude.
Protestna poezija ni prava pesniška oblika, kajti pri njej gre bolj za družbeno in kritično angažiran odnos do sveta in nima prave vnaprej predvidene forme.
TANKA je tradicionalna pesniška oblika, podobna haiku-ju in obsega pet verzov. Prvi verz vsebuje 5 zlogov, drugi 7 zlogov, tretji 5 zlogov, četrti 7 zlogov in nenazadnje peti verz vsebuje spet 7 zlogov.
TERZA RIMA je pesniška oblika, ki temelji na trivrstični kitici (tercina) in sistemu verižnih prepletenih rim, kjer objeta rima zgornje kitice postane oklepajoča rima naslednje kitice. STOPINJE je zgrajena nekoliko drugače, namreč zgolj na dveh rimah. Od Danteja naprej je terza rima povezana z ritmom endekasilaba (jambski ali laški enajsterec).
82-12 Dramske pesnitve. Gledališka dela v verzih
Blank verz je klasičen verz v klasični dramatiki, ki ga je zelo pogosto uporabljal največji svetovni dramatik William Shakespeare. Blank verz ni riman (razen pri zaključku) in je zanj značilen enajstzložni jambski ritem.
SEKSTINA je pesniška oblika, ki obsega šest nerimanih šestvrstičnih kitic in sklepno tercino (vsega skupaj 39 verzov). Idejni oče te pesniške oblike je Arnaut Daniel (12. stoletje), v Italiji sta jo prevzela Dante in Petrarca.
VILANELA je dramaturška pesniška oblika, ki obsega šest kitic (se pravi pet trivrstičnic in sklepno štirivrstičnico). Celotna vilanela temelji na oklepajočem menjavanju dveh rim (aba)
82-13 Epske pesnitve
EP je zelo dolga pripovedna pesniška oblika, ki jo v sodobnem svetu pesniki manj uporabljajo, zato je njihov vsebinski predznak bolj kot ne povezan z mitologijo. Najbolj znamenita antična epa sta Iliada in Odiseja (Homer, 8. stoletje pr.n.št.), ki pripoveduje o trojanski vojni, medtem ko Odiseja pomeni nadaljevanje Iliade.
V srednjem veku je zablestela Dantejeva (Dante Alighieri) Božanska komedija, pri kateri je Dante iznašel poseben verz, ki se imenuje terza rima (o njej nekoliko kasneje).
PESEM V PROZI je hibridna pesniška oblika, kjer gre za zmes poezije in proze. Pesmi v prozi je pisal znameniti francoski pesnik Charles Baudelaire približno v letih od 1860 - 1867.
82-14 Lirske pesnitve npr. himne, elegije, balade
BALADAje pesniška oblika, ki ima vesel začetek in žalosten konec (npr. Desetnica).
Mala Balada je med vsemi oblikami balad najbolj zahtevna, ker ima najbolj zapleten sistem rim. Sleherna kitica ima osem verzov, poslanica oziroma refren na koncu pa štiri verze, skupaj torej 28 verzov. Mala balada je nastala ob koncu srednjega veka, ki jo je pozneje francoski pesnik Francois Villon še dodatno popestril. Shema rim je naslednja: a b a b b c b C (refren).
SodobnaBalada govori o tragični smrti in je tudi sistem rim bolj svoboden. Teme sodobne balade so dogodki z današnje dobe.
Elegija je pesniška oblika z zelo žalostno vsebino, ki je sestavljena iz daktilskega heksametra in daktilskega pentametra.
Himnaje pesem hvalnica in je po svoji naravi sorodna odi, s to razliko, da je skozi zgodovino himna večinoma predstavljala religiozno, oda pa posvetno hvalnico.
LAI (pesem = LAID) je po izvoru bretonska pesniška oblika, ki se je nato uveljavila in razmahnila v francoski srednjeveški poeziji. Poznamo mali lai (petit lai) in veliki lai (grand lai). Povrhu tega poznamo tudi lirični lai, ki temelji na menjavanju dveh zaporednih rim ter verzov z različnim številom zlogov. V slovenščini je tovrstna pesniška oblika zelo redka!
MADRIGAL je tudi pesniška oblika, ki je namenjena uglasbitvi in večinoma prepeva o ljubezni. Zaporedje rim madrigala je lahko naslednje: aba / bcb / cc.
Tudi pesniški postopek refren je tesno povezan z glasbo, ki temelji na ponavljanju verzov.
Metafora je pesniška prispodoba, ki razvija primerjavo med bitjema ali situacijama. Poenostavljeno povedano je metafora preneseni pomen besede.
ODA (petje) je pesem hvalnica, ki je posvečena ljubezni, lepoti, pravičnosti, resnici, dobroti, itd. in idejni oče te pesniške oblike je pesnik Pindar, ki je živel pred 2500 leti v stari Grčiji.
ROMANCA je sorodna baladi, vendar pa je vsebinski razplet manj tragičen in izhaja iz Španije. Prvotno je španska romanca vsebovala 16 zlogov z zaporedno asonanco. Ko so špansko romanco prevzeli drugi evropski narodi, so dolge šestnajsterce razbili v trohejske osmerce in je odslej asoniran vsak drugi verz v pesmi.
RONDEL je pesniška oblika, ki obsega trinajst verzov v treh kiticah in je zgrajena zgolj na dveh rimah. Rondel izhaja iz Francije (14.-16. stoletje). Rondel je krožne oblike in uporablja nekakšen refren, ki se v pesmi pojavlja na začetku, v sredini in na koncu.
RONDO je pesniška oblika, ki izvira iz rondela. Rondo vsebuje 13 verzov in z refrenom 15 verzov.
SIMBOL je konkretna stvar, ki predstvalja podobo oziroma prispodobo abstraktnega smisla. Sleherni simbol temelji na eni izmed osnovnih lastnosti podobe, ki nato pridobi višji pomen. Več o simbolih lahko izveste v februarski številki Vsesledja iz leta 2002 (gl. članek Karla Petriča o eksaktni literarni raziskavi).
SKOVANKE so na novo tvorjene besede (npr. skovanka VSESLEDJE).
SONET je zelo priljubljena pesniška oblika, ki obsega 14 vrstic (dvakrat po štiri vrstice in dvakrat po tri vrstice) in ima najpogosteje naslednjo strukturo rim: abba abba cdc cdc. Literarna teorija pozna italijanski, angleški, repati in svobodni sonet, itd. Sonetni venec je pa splet 14 sonetov in 15. sonet se imenuje Magistrale, ki predstavlja zgoščeno sporočilo sonetnega venca. Sladki sonet pomeni ljubezenski sonet in je zelo primeren za izražanje ljubezenskih čustev.
SONG je pesniška oblika, ki je namenjena petju. Francoska varianta songa se imenuje šanson.
TRIOLET je srednjeveška francoska pesniška oblika, ki temelji na krožnem ponavljanju verzov in je v tesnem sorodstvu z rondelom, kajti preprosti rondel ima povsem isto verzno sestavo kot triolet. Triolet obsega osem verzov in v prvi verz se v trioletu ponovi trikrat, medtem ko se drugi verz trioleta pojavi dvakrat (drugič se pojavi kot zaključni verz).
USPAVANKA je glasbena in pesniška oblika, ki uporablja nežen ritem in nežne rime.
ZDRAVICA je pesniška oblika priložnostnostne poezije z veselo vsebino, ki pa lahko tudi doseže razsežnosti himne. Zdravice so lahko napisane v obliki moteta. Motet je izraz, ki označuje večglasno vokalno skladbo, a nekaj časa je pomenil motet tudi pesniško obliko.
ZMERLJIVKA v nasprotju s pesniško obliko zdravico ne vabi sočloveka k prijazni besedi, k spravi, k veselju, ipd., ampak bolj kot ne h konfliktu. Zmerljivka je lahko zelo kratka, a tudi zelo dolga, kar je pač odvisno od tega, koliko gneva ima pesniški subjekt v sebi.
82-17 Satirične pesnitve. Humoristične pesnitve
LIMERICK Po mnenjih nekaterih literarnih teoretikov naj bi bil idejni oče te pesniške oblike s komično vsebino slikar in pesnik Edward Lear (1812 -1888). Najbolj pogost ritem za limerick je anapest. Anapest je metrična stopica, kjer dvema nenaglašenima zlogoma sledi naglašeni (UU-). Sicer je limerick zgrajen na dveh rimah in redkeje na eni (monorima).
NONSENSE POEZIJA je lahko kar zabavna pesniška oblika, ki prikazuje svet okoli nas tudi iz luči nesmisla. Idejna očeta te pesniške oblike sta Edward Lear (1812-1888) in Lewis Carroll.
PARODIJA je tudi pesniška oblika, ki posnema neko drugo literarno delo in jo postavlja v smešno luč.
SATIRA je posmehljiva moralna-kritična pesnitev, ki so jo v starem Rimu gojili pesniki kot npr. Lucilij, Horac in Juvenal. Satira pomeni bolj odnos do sveta, kot pa, da bi to bila pesniška oblika. Zelo znan je skeltonični verz, ki ga vsebuje pesnitev Kraljevska hvalnica. Značilne so kratke vrstice ter skupine s poljubnim številom zaporednih rim. Idejni oče te pesniške oblike je John Skelton (15.-16. stoletje).
82-193 Manjše pesmi, npr. uganke, epigrami
Besedna igra je pesniška oblika oziroma koristen literarni pripomoček, ki s pomočjo prenesenih pomenov, obračanjem besed, ipd. ustvarja nove pomene ali pa celo ustvarja duhovite domislice (npr. šala v verzih).
Epigram je jedrnata, miniaturna pesniška oblika, ki so smešni in zbadljivi.
Epitafje miniaturna pesniška oblika z žalostno vsebino (nagrobni napis).
Izštevanka je otroška pesniška oblika, ki je lahko zelo koristna za ustvarjanje mladostnega efekta besed. Pesniška oblika naštevanka, ki je sorodna izštevanki našteva razne pomene in je zelo koristna pesniška oblika za začetnike.
KUPLET (fr. couple = par) je poenostavljeno povedano najbolj preprosta pesniška oblika, ki pomeni tesen objem dveh verzov, ki sta tako popolna, da ne potrebujeta še okolico drugih verzov.
PETEROSTIŠJE je sodobnejša miniaturna pesniška oblika, katero si je izmislila ameriška pesnica Adelaide Crapsey in je zgrajena na številu zlogov (syllaba). Prvi verz vsebuje dva zloga, drugi štiri, tretji šest, četrti osem zlogov in peti verz vsebuje ponovno dva zloga.
RUBAIJE je perzijska pesniška oblika, katere idejni oče je bil pesnik Omar Hajjam (1048-1122). Sestavljena je iz štirih verzov in opeva minljivost časa kot človeško usodo, pri čemer se porodi končni sklep, da je potrebno življenje uživati se prepustiti ljubezni. Način rimanja je aaba, vendar literarna teorija pozna tudi rubaično monorimo, ki je zelo redka. Izvirna perzijska vrstica obsega od 10-13 zlogov, se pravi sedem dolgih in šest kratkih.
82-194 Pesniški almanahi (zborniki)
82-2 Dramatika
DOMAČA BRANJA in Grška dramatika Obe strani nista več dosegljivi!
82-21Žalne igre. Tragedije
82-22 Veseloigre. Komedije. Parodije
82-23 Ljudske tragedije
82-24 Zgodovinska dramska dela
82-25 Razna dramska dela. Enodejanke. Igrice
82-252.5 Lutkovne igre
82-254 Igre za praznične uprizoritve. Priložnostne igre
82-29 Radijske igre
82-293 Muzikalna gledališka dela. Libreti
82-293.7 Scenarij in televizijske igre
82-3 Pripovedništvo. Romani. Novele. Povesti. Poročila
82-31 Romani
Roman - prvotni pomen: pripovedne pesmi v ljudskem jeziku (lingua romana). Termin roman predstavlja leposlovno delo v prozi z razvitim dogajanjem in največkrat vsebuje glavnega junaka, ki večinoma močno okarakterizira misel dela (korelacija med glavnim junakom in glavno mislijo). Prvi roman je bil napisan v obdobju antike okoli 1. leta našega štetja (stari Grki, stari Rimljani) od Petronija z naslovom "Satirikon". Prvi slovenski roman je izšel leta 1866. Avtor romana z naslovom "Deseti brat" je bil Josip Jurčič. Pri nas Slovencih se je roman razvil sorazmerno pozno, kar je verjetno posledica tega, da slovenska književnost do takrat ni šla skozi fazo epa, kot tudi ne skozi fazo kratkih zgodb. Prvi značajni slovenski epski pesnik je bil kot vemo šele Anton Aškerc (okoli leta 1890 "Dvorski norec = prvi slovenski ep"). Več o tem lahko izveste npr. v delu: Kos. J.: Književnost : učbenik literarne zgodovine in teorije. - [3. natis prenovljene izd.]. - Maribor: Obzorja, 1997. - (Srednje izobraževanje)
82-311.2 Romani nravi in značajev. Romani iz resničnega življenja
82-311.3 Romani dogajanja. Avanturistični romani. Robinzonade. Razbojniški romani. Meščansko-realistični pustolovski romani. Viteški pustolovski romani. Fantastični pustolovski romani. Pomorski romani. Romani o živalih
82-311.6 Zgodovinski romani. Romani o zgodovinskih junakih. Politični romani. Vojni romani
82-311.8 Potopisni romani. Eksotični romani
82-311.9 Znanstveni romani
82-312.4 Kriminalni, policijski in vohunski romani. Detektivke
82-312.5 Podlistkarski romani. Popularni romani
82-312.6 Avtobiografski in biografski romani. Romansirani življenjepisi
82-312.9 Fantastični romani. Znanstvena fantastika
82-313.1 Satirični romani
82-32 Novele. Kratke zgodbe
82-32 podrobnejša delitev na 82-31
82-32/-36 Basen (basni) je kratka zgodba, po notranji zgradbi je epska, vendar z didaktičnim pomenom. To se ponavadi kaže kot posebej izrečen nauk na koncu teksta. Motivno se naslanja na like in dogodke iz živalskega in rastlinskega sveta, ki jih personificira. Možne so tudi basni z ljudmi ali celo z bogovi. Teme so vedno v zvezi z izkušnjami in moralnimi spoznanji v življenju. Basen je napisana v verzih ali v prozni obliki. Začetek basni je v obdobju grške književnosti (Heziod, Ezop), svoj vrh doseže v klasicizmu in razsvetljenstvu (npr. Lafontaine, Lessing, Krilov, V. Vodnik, itd.).
82-32/-36 A [DOC]lit
File Format: Microsoft Word 97 - (2002-12-23) IZ VSEBINE: BASEN: motivi iz živalskega in rastilinskega sveta ?personifikacija. Možno tudi človek in bogovi. Heziod, Ezop(glavni), vrh v klasicizmu in ... Spletna stran obravnava na kratko tudi druge literarne zvrsti: novela, parabola (prilika), bajka, legenda, pripovedka, kot tudi druge pojme s področja literarne teorije npr. hermenevtika, aksiologija, ipd.
82-32/-36 B DOC PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI (2002-12-23) IZ VSEBINE:
File Format: Microsoft Word 2000 - asirske književnosti: Epika (razvit ep), Proza: basen, zbirke moralnih naukov ... Predstavniki grške proze: Ezop, Herodot, Tukidides, Ksenofon, Plutarh, Lizija ...
82-34 Izmišljene zgodbe. Legende. Umetne pravljice
---> 398.2
82-36 Zgodbice. Anekdote
82-4 Eseji
82-5 Govori
82-6 Pisma
82-7 Satire v prozi. Humoreske. Epigrami. Parodije. Burleskne šale
82-8 Razno. Poligrafije. Dialogi. Aforizmi. Antologije itd.
82-82 Poligrafije. Mešani spisi. Izvlečki. Zbirke izbranih pesmi (antologije). Cvetniki
---> 08
82-821 Antologije enega avtorja v eni knjigi (razne zvrsti)
82-84 Življenjska pravila (maksime). Poučni izreki (sentence). Jedrnati izreki. Miselni drobci (aforizmi). Pregovori. Omizni pogovori.
82-9 Druge vrste literature
82-94 Zgodovina kot literarna zvrst. Zgodovinopisje. Kronike. Letopisi. Opisi znamenitosti. Memoari. Dnevniki. Spomini. Življenjepisi. Biografije
---> 82(091); 929
Ivan Cankar: Življenjepis in delo največjega slovenskega pisatelja ter kratke obnove njegovih najpomembnejših del.
http://projekti.svarog.org/cankar/
ANTON TOMAŽ LINHART
( 1756 - 1795 )
Anton Tomaž Linhart se je rodil v Radovljici na Gorenjskem v obrtniški družini. Oče je bil Čeh, mati Slovenka. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, stopil v stiški samostan, da bi postal menih, a ga je po dveh letih zapustil. Po študijskih letih na Dunaju je postal najprej arhivar Ijubljanskega škofa, s katerim pa je prišel navzkriž in poslej služboval kot uradnik, kasneje tudi kot šolski nadzornik, nazadnje kot tajnik deželnega glavarstva. Ta napredovanja pričajo o njegovi vsestranski nadarjenosti.
Sprva je pisal nemške verze. Za slovenska razsvetljenska prizadevanja se je ogrel po srečanju s Zoisom, Vodnikom in drugimi razsvetljenci. Znamenita je njegova nemško pisana zgodovina slovenskih dežel, predvsem dežele Kranjske kot njihovega jedra - z Ljubljano v središču. V tej zgodovini, ki je žal ni dokončal, se je razodel kot kritičen mislec treznega razuma, zavzet za ideje, ki jh je prinašal čas.
Z Linhartovim imenom je povezano rojstvo slovenskega gledališča. Istega leta kot je v Parizu izbruhnila francoska meščanska revolucija, je z gledališkega odra prvicč zazvenela beseda kranjskih komedijantov - v Ljubljani so pod Linhartovim vodstvom uprizorili njegovo veseloigro Županova Micka (1789). Ohranjena poročila pričajo, da so dosegli pri občinstvu velik uspeh.
Županova Micka je v bistvu prevod iz nemščine. Veliko večji umetniški dosežek je bila Linhartova komedija Veseli dan ali Matiček se ženi, ki ga cenzura dolga leta ni pustila na oder, čeprav je v knjigi izšla že Ieto dni po uprizoritvi Županove Micke. Tudi Matiček je nastal po tuji, francoski predlogi, vendar je mnogo več kot prevod. Linhart je komedijo povsem prilagodil slovenskim razmeram, skrčil število oseb, izpustil posamezne prizore, dodal nove in napredno misel marsikje zaostril, da je zazvenela prav revoluciornarno. Iz Matička je tako spregovoril slovenski človek tistega časa.
Silvo Fatur, Slovenska leposlovna književnost,1992
KALAN, F.(1979). Anton Tomaž Linhart. V Ljubljani: Partizanska knjiga.
ABS: Knjiga opisuje Linhartovo življenje in delo. Še zlasti podrobno opisuje njegovo videnje oziroma občutenja sveta, kajti Linhart je bil velik svetovljan. Knjiga vsebuje tudi črno-bele fotografije in risbe.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Biografije - 929
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
LINHART, A. T.(1984). Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Obrazi).
ABS: Brošura obravnava otroštvo A.T. Linharta in njegove najpomembnejše življenjske odločitve (npr. življenje na Dunaju, njegovo delovanje v Zoisovem krožku, ipd.). Brošura A4 formata je bogato opremljena s črno – belimi fotografijami in risbami. A.T. Linhart je za slovence to, kar je za angleže W. Shakespeare, kajti A.T. Linhart je nekakšen izumitelj slovenske dramatične govorice.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna zgodovina 82(091).
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
ENCIKLOPEDIJA Slovenija.(1987-). Krek – Marij. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 188 – 191.
Gl. Krek – Marij. Gl. tudi SVETOVNI BIOGRAFSKI LEKSIKON:
ABS: Enciklopedija poda signalne informacije o Linhartovem življenju in delu. Na koncu sestavka vsebuje tudi kratko bibliografijo o A.T. Linhartu.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Enciklopedije / priročniki 908(497.12)(031)
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
France Prešeren
http://www.preseren.net
Na tej strani so nam v digitalni obliki dosegljivi biografski podatki in poezija našega največjega pesnikaFranceta Prešerna !!! ČUDOVITA STRAN !!!
VALENTIN VODNIK
ENCIKLOPEDIJA Slovenija.(1987- <2001>). 1. natis. U - We. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 286 –288.
Gl. U - We. Gl. tudi SVETOVNI BIOGRAFSKI LEKSIKON:
ABS: Enciklopedija poda signalne informacije o Vodnikovem življenju in delu.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Enciklopedije / priročniki 908(497.12)(031)
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KOS, J.(1990). Valentin Vodnik. V Ljubljani: Partizanska knjiga. (Znameniti slovenci).
ABSV tem biografskemdelu najdemo o Valentinu Vodniku naslednje: opis Valentina Vodnika kot osebnost, kot literata, kot družbeno bitje, kot novinarja, kako je združeval znanstveno in šolsko dejavnost, njegove narodnopolitično nazorskost, itd.
Knjiga vsebuje tudi bibliografijo o Vodnikovem življenju in delu. Knjiga vsebuje tudi črno - bele fotografije.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna zgodovina 82(091).
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
ŽVANUT, M.(1998). Vodnikova domačija. Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, uprava za kulturno dediščino. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije : zbirka vodnikov ; Zv. 194)
ABS Knjižica opisuje življenje in delo Valentina Vodnika. V sliki in besedi je prikazana njegova rojstna hiša, opisuje Vodnikova slavja, prikazuje Vodnikov spomenik in Vodnikove spominske plošče ter bralcu posreduje seznam fotografij.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Geografija – Turistični vodnik 929
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
The Complete Works of William Shakespeare
Svarog: Slovenščina: Obnove: William Shakespeare: Romeo in ...
Svarog: Slovenščina: Obnove: William Shakespeare: Hamlet
82-992 Potopisi
82.0 Literarna teorija. Literarna veda. Literarna tehnika
82.0 Drama in vojna (2002-08-30)
821(4).09-2"18/19" Dramski naturalizem in simbolizem (2002-08-30)
82.0 A[DOC]Metodologija literarne vede (2002-12-07)
File Format: Microsoft Word 2000 -
IZ VSEBINE: delitev literarne vede (literarna veda), literarna teorija, literarna zgodovina, metodologija, Ivan Cankar, pozitivizem, Taine, Brunetiere, Scherer, Hegel, W. Dilthey, hermenevtični krog, Marx, Engels, Adorno, Lukacs, Saussure, Thomas Stearns Eliot, itd.
82.0 B Metodologija literarne vede (2002-08-30)
82.0 Teorija romana (2002-08-30)
82.0 Tragedija in tragično (2002-08-30)
82.0 http://www.ijs.si/lit/literat.html-l2(MIRAN HLADNIK 2002-09-26). Na teh čudovitih straneh lahko najdete prispevke s področja literarne teorije, zgodovine, biografije, itd. (gl. 030:82.0)!
Rima pomeni zvočni oziroma ljubezenski stik dveh ali večih besed, sozvočje, kjer se ujemajo glasovi od zadnjega poudarjenega zloga naprej. Literarna teorija pozna različne modfikacije rim kot npr. začetne rime, notranje rime in končne rime. Sicer se rime delijo na moške, ženske in tekoče rime. Če si rime sledijo eno za drugo je to zaporedna rima, če rima prestopa iz npr. prvega v tretji verz je to prestopna rima. V primeru, da prvi verz objame četrti verz in drugi verz objema tretjega, je to lahko oklepajoča rima (pogoj je , da so rime).
RITEM pomeni takt, tok, oblika in izvira iz glagola reo, kar bi pomenilo TEČEM. Ritem pomeni urejeno gibanje, urejeno valovanje. Tako kot se lahko življenjski ritmi med seboj zelo razlikujejo, prav tako najdemo razlike pri ritmih pesmi. Tako je npr. ritem limericka poskočen, medtem ko je ritem balade težak in teman.
METRUM pomeni mera za nekaj. Metrum je abstrakcija ritma v klasičnem verzu, nekakšen tloris pesmi, ki predvideva mesta za zloge. Metrum je pesniški model, ki je lahko skupen mnogim pesnikom, kar pa je v krepkem nasprotju z ritmom, ki je lasten pesniškemu subjektu.
Osnovna metrična enota je stopica, ki se deli na arzo (dvig) in na tezo (spust). Literarna teorija pozna naslednje osnovne stopice:
- dvozložne: trohej (-U), jamb (U-).
- trizložne stopice: daktil (-UU), anapest (UU-), amfibrah (U-U).
S kombinacijami teh osnovnih stopic je možno dobiti mnoge druge.
VERZ pomeni obrat, je vrstica, ki se obrača oziroma ponavlja, kar je še posebej poudarjeno v klasični poeziji. Verz je temeljna in najmanjša celota pesniškega sporočanja. Literarna teorija npr. pozna verz enjambement, ki pomeni prestop iz verza v verz.
Zgodovina poezije pozna tri velike verzne sisteme:
- kvantitativni verz, ki temelji na količini zlogov (npr. starogrška poezija).
- silabični verz, ki temelji na številu zlogov (npr. japonska, francoska in srbska poezija).
- akcentuacijski ali naglasni verz, ki temelji na sistemu naglašenih in nenaglašenih zlogov (večina modernih evropskih jezikov uporablja ta verzni sistem). Verzi so zvočne in pomenske enote, ki so lahko različno dolgi, kar pa je odvisno od ritma. Poleg značilnih verzov poznamo tudi dolge verze, ki lahko tudi predstavlja pesem (monostih).
82.01 Literarna estetika. Literarni okus
82.015 Literarne šole. Literarni sistemi
82.015.11 Klascicizem. Neoklascicizem
Slovensko razsvetljenstvo
Viri za seminarske naloge:
Razsvetljenstvoin Razsvetljenstvo 2 (2002-09-18)
Iz vsebine spletnega dokumenta: Najpomembnejša prerodna skupina je bil Zoisov krožek. Široko izobraženi baron Žiga Zois (bil je tudi mineralolog) je s svojo bogato knjižnico okoli ...!I
KOCIJAN, G.(1993). Slovensko slovstvo skozi stoletja : učbenik za višje razrede osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 14 – 18.
ABS: Učbenik opisuje slovensko slovstvo od 10. stoletja do današnjih dni. V tej knjigi si sledijo opisi naslednjih literarnih obdobij: Reformacija, razsvetljenstvo, itd. Knjiga vsebuje tudi opis osebnosti različnih obdobij kot npr. Primož Trubar, Valentin Vodnik, itd.Posebne zanimivosti v tem učbeniku so naslednje:
-
-
opis ljudske kulture na slovenskem
-
priporočila za domače branje (slovensko slovstvo)
-
vsebuje tudi nekakšno fotografsko kolekcijo rojstnih hiš slovenskih literatov
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna teorija 82.0
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KOS, J.(1992). Pregled slovenskega slovstva. 10. popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije (zdaj DZS), str. 54 – 78.
ABS: Knjiga opisuje razvoj slovenskega slovstva od:
550 – 750 (Praslovenska doba)
750 – 1550 (Srednji vek)
1550 – 1615 (Reformacija in protireformacija)
1615 – 1672 (Obdobje slovstvenega zastoja)
1672 – 1768 (Barok)
1768 – 1830 (Razsvetljenstvo in predromantika)
1830 – 1848 (Romantika)
1848 – 1899 (Od romantike k realizmu in realizem; naturalizem)
1899 – 1918 (Slovenska moderna)
1918 – 1941 (Književnost medobema vojnama)
1941 – 1945 (Narodno osvobodilni boj NOB)
Po letu 1945 (Sodobna književnost)
Priporočljiv je tudi ogled preglednic: str. 417 – 466!!!
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna teorija 82.0
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
KOS, J., 1931-(2001). Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Kultura), str. 8 – 74.
ABS: Knjiga obravnava literarne smeri od 1770 – 1970 leta. Povrhu tega je tudi dopolnjena od 1970 – 2000 leta.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna zgodovina 82(091).
COBISSKliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
POGAČNIK, J.(1995). Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
ABS: Knjiga obravnava naslednje teme in pojme: razsvetljenstvo, vprašanje naroda, zgodovinski položaj naroda, pojem Jožefinizem, Janzenizem, takratna šolska politika in pedagoško delo, Zoisov krožek, proučevanje literarnih problemov, znanstvena vprašanja, pojav bukovništva. V tej knjigi lahko tudi najdete opis takratnih znamenitih literarnih osebnosti kot npr. Marko Pohlin, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Žiga Zois, itd.
Lokacija Knjižnica Šolski center Celje – Literarna teorija 82.0
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
82.015.1 Literarne šole
82.015.11 Klasicizem. Neoklasicizem
82.015.12 Nacionalne literarne šole
82.015.13 Precioznost (Francija). Marinizem (Italija). Gongorizem (Španija). Evfuizem (Anglija)
82.015.14 Romantika. Nova romantika
[DOC]KNJIŽEVNOST NOVE ROMANTIKE (2003-02-10) IZ VSEBINE:
File Format: Microsoft Word 2000 - dekadenca: Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Joris Karl: ... August Strindberg. AMERIKA. Walt Whitman. LIRIKA. Charles Baudelaire (1821-1867): začetnik in najpomemnejši lirik obdobja nove romantike. ...
OBDOBJE MODERNE(2003-02-10) IZ VSEBINE: Moderna je obdobje, ko se na slovenskem začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. Začetek moderne ...
82.015.15 Parnasovci. Lapurlatizem
Parnasovci so bili pripadniki francoske pesniške šole (parnas). Nastali so po zatonu romantike. Zavzemali so se za objektivnost, opevali so filozofske in celo znanstvene teme (npr. zgodovinske motive). Glede izražanja čustev so bili pravo nasprotje romantikov. Sicer so pri pesnjenju zahtevali stroge, metrično pravilne in natančne pesniške oblike (podobno kot romantiki).
82.015.16 Naturalizem. Realizem
82.015.19 Druge šole. Simbolizem. Ekspresionizem. Dadaizem itd.
82.03 Prevodi. Tolmačenje
82.07 Jezikoslovje. Filologija
82.07 podrobnejša delitev 801
82.08 Literarna dejavnost in tehnika. Pisanje. Pisateljevanje. Uredniško delo
82.081 Stilistika. Umetnost pisanja
82.085 Moderno govorništvo. Izražanje. Govorniška umetnost
82.09 Literarna kritika in študije
82.091 Primerjalna literarna veda
82.091 A Primerjalna književnost (2002-08-04) IZ VSEBINE: tuji književniki, zelo koristno dopolnilo za pouk slovenščine (slovenščina). PERZIJSKA KNJIŽEVNOST, INDIJSKA, GRŠKA IDR. DO SODOBNOSTI!
82.091 B Uvod v primerjalno književnost (2002-08-31) Spletne strani so namenjene študentom primerjalne književnosti in ljubiteljem književnosti. Strani vsebujejo test znanja, (literarna teorija), zapiske s predavanj, povezave, ipd.
*820/899 Književnost posameznih jezikov
820 Angleška književnost (novi vrstilec je 821.111)
820-2 novi vrstilec 821.111-2 Thomas Stearns Eliot: PRIDIGA O MUČENIŠTVU Leta 1935 je angleški pesnik Thomas Stearns Eliot za neki cerkveni festival napisal dramo Umor v katedrali, ki se je pozneje mnogo prevajala in igrala - tudi v Ljubljani. I
820:004 novi vrstilec 821.111:004 Angleška literatura na internetu (2002-08-04) - strani se ne razvijajo?!
Angleška literatura na internetu. Stran še ni povsem gotova (podatek je z dne, 2002-12-04)
820:82-311.9 [DOC]George Orwell Živalska farma (2002-08-04) Spletne strani vsebujejo osvežitev in interpretacijo vsebine George Orwellovega dela z naslovom "Živalska farma".
830 Nemška književnost novi vrstilec je 821.112.2
821.112.2 [DOC]Johann Wolfgang Goethe, (2002-12-07)
File Format: Microsoft Word 6 - IZ VSEBINE: Trpljenje mladega Wertherja, Ali je bil Werther zrcalna podoba Goetheja? Goethe-jeva biografija je napisana v knjigi, Aus meinem Leben: Dichtung und Wahrheit (1811-22) - Spomini na Goethe-ja. ..., itd. Priporočam ogled HTML različiče, kajti DOC različica se dalj časa nalaga!
INTERPRETACIJA GOETHEJEVEGA FAUSTA
GOETHE, J. W.(1999). Johann Wolfgang Goethe. Maribor : Obzorja.
ABS: Knjiga opisuje življenje, delo in še zlasti njegove svetovne nazore, ki so zelo vplivali na nastanek Fausta. V tej knjigi je Faust objavljen v polni obliki in povrhu tega lahko v tej knjigi najdemo zelo podrobno in precej natančno vsebinsko interpretacijo tega dela.
LOKACIJA: Knjižnica Šolski center – Tuja poezija
COBISS Kliknite COBISS – v katerih drugih knjižnicah je gradivo dosegljivo?
875 Grška književnost (klasična antična književnost)
875:82.0:821.163.6.09 Aristotelova poetika
875:82-2 Razvoj grške dramatike(2002-08-04)
Spletne strani vsebujejo naslednje teme: maske, komedije, tragedije, sofokles, značilnosti grške antične drame, itd. Grška dramatika!
875:82-2 DOMAČA BRANJA in Grška dramatika (2002-08-04) Strani ni več?!
Spletne strani vsebujejo: Antigona, Kralj Ojdip, definicije dramtike, itd. in še mnogo več!!!
|
